URN_NBN_SI_doc-KJKX617S

30 Šolska kronika • 1‒2 • 2016 še dalj. […] Komaj sem dobro bila v postelji, pa prileti mama: me pokliče, da je papanu hudo. Letela sem v sobo in Jelica je ribala papana s kisom, papa je pa samo dvakrat zavzdihnil in odšel od nas ob 0.30 11. decembra k ljubečemu Bogu. Kako smo bili vsi obupani in žalostni, ne morem pisati. Zdravnik, ki je takoj prišel, je le ugotovil kap. Preveč trpljenja je bilo za ljubega papana, moralo mu je počiti srce, ki ni nikomur krivice napravilo, ki je delilo samo dobroto in ljubezen. […] Pogreb je bil zelo lep, kljub dežju, ki je ves dan lil. Bili so tudi taki, ki so se ga prej izogibali, na primer Bevk. Pokopal ga je pisatelj Finžgar in še štirje gospodi. Na grobu mu je prav lepo govoril profesor France Vodnik. – Tako smo izgubili našega najdražjega, ljubega papana in vsi smo brezmejno žalostni. 78 Metamorfoze , ki jih je za seboj pustil Lovrenčič, so ostale v rokopisu. V slovenščini je četrt stoletja kasneje izšel izbor te Ovidijeve monumentalne mojstrovine, vendar šele v zadnjem času končno nastaja njen integralni prevod, 79 več kot šest desetletij po tem, ko ga je neka »neoseba«, kot bi temu rekel George Orwell, že skoraj dokončala. 80 Edvard Kocbek je prevajalčevo smrt zabeležil v svojem dnevniku, kamor si je na božič 1952 zapisal: »Dora [Vodnik] je pretresljivo pripovedovala o Jožetu Lovrenčiču, kako je nenadoma umrl za angino pectoris. Ni ga uničilo niti tesno življenje niti tragična ljubezen do sina […] niti težko življenje njegovih hčera, pač pa razgovor s Koblarjem, ki mu baje ni mogel nič pozitivnega obljubiti glede prevoda Ovidijevih pesmi, ki jih je z veliko ljubeznijo ponudil Slovenski matici. To ga je tako potrlo, da je čez dva dni umrl. Strašno mi je žal, da nisem šel na pogreb, čeprav je žalostno deževalo […]« 81 Begunska gimnazija: Marko Bajuk Položaj Marka Bajuka (1882–1961), 82 ki je bil starosta latinskih učiteljev, nekdanji inšpektor za srednje šolstvo, avtor več latinskih učbenikov, predvojni gledališki cen- 78 Lovrenčič, Ves Vaš ljubeči očka , 197–99. 79 Izbor je za zbirko Kondor prevedel Kajetan Gantar, Publij Ovidij Naso: Metamorfoze (Ljubljana: Mladinska knjiga, 1977); integralno besedilo prevaja Barbara Šega Čeh, Publij Ovidij Nazon: Me- tamorfoze (Ljubljana: Modrijan, prve tri knjige so izšle 2013, druge tri so v tisku). 80 Orwell je roman 1984 , v katerem je razvil pojem »neosebe« (v novoreku unperson ), objavil leta 1949. Istega leta je Lovrenčič, ki se je svoje izobčenosti boleče zavedal, sestavil pesniško zbirko, ohranjeno v tipkopisu, kjer sam sebe imenuje Nič Niče: »Pa prišli so taki časi, / da historik nič ne ve, / da je pel za rod ob Soči / tudi neki Nič Niče.« Več o tem Vovko, »Knjiga s sedmimi pečati«, 19. 81 Kocbek, Dnevnik 1952 , 362. Za citat sem hvaležen Alenki Puhar; več o slovenskem kontekstu je v njenem eseju »V polmraku prevajalskega kluba«, objavljenem ob prevodu Stefana Zweiga, Včerajšnji svet, izpod peresa še ene neosebe, Angele Vode (Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008). 82 Karieri Marka Bajuka ter njegovega sina Božidarja Bajuka sta podrobno dokumentirani v SI-AS 231, »personalne mape« 2. Dodatne dokumente o Marku Bajuku hrani SI-AS 831, »Marko Bajuk, 1919–1942«.