URN_NBN_SI_doc-KJKX617S

31 Latinščina in grščina na poti v katakombe zor 83 ter ravnatelj ljubljanske Klasične gimnazije, je bil v marsičem podoben položaju Josipa Osane. Kot ravnatelj je bil Bajuk prav tako podvržen protikomunističnemu lovu na čarovnice, ki ga je Rupnikova pokrajinska uprava v ljubljanskih šolah sprožila leta 1943, ter je vodil preiskavo, zaradi katere je konferenca 18. decembra s Klasične gimnazije izključila dijake, ki so »delali za Osvobodilno fronto, brali in širili njeno propagandno literaturo, Slovenski poročevalec in letake, simpatizirali s partizani in za- govarjali njihova dela«. 84 Bajuk se je skušal temu početju sprva postaviti po robu in je celo »nahrulil tiste učence, ki so metali iz šole sošolce – simpatizerje OF«, 85 vendar se je na Rupnikov projekt v celoti odzval drugače kot nekooperativni Osana in na koncu je bilo na Klasični pod obtožbo, »da so simpatizerji partizanov, da odobravajo njihove zločine in jih po svoje podpirajo«, 86 v primerjavi z drugimi šolami izključenih največ 83 Aleš Gabrič, »Cenzura gledališkega repertoarja v prvi in drugi Jugoslaviji«, v: Cenzurirano: zgodo- vina cenzure na Slovenskem od 19. stoletja do danes , ur. Mateja Režek (Ljubljana: Nova revija, 2010). 84 Zapisnik izredne konference na Klasični gimnaziji 18. decembra 1943, ki ga navaja Škerl, Lju- bljanske srednje šole , 189. 85 Izjava profesorja Mirka Rupla v zapisniku konference na klasični 25. junija 1945, ki jo citira Škerl, Ljubljanske srednje šole , 187. 86 SI-ZAL LJU 184-3 2.062, »Poročilo ravnatelja o stanju šole ob koncu prvega polletja v šolskem letu 1943–1944«, 13. marec 1944. Marko Bajuk kot ravnatelj begunske gimnazije v Peggezu; vse fotografije s te gimnazije so iz monografije Cvetoči klas pelina: slovenski begunci v Avstriji po letu 1945 (Družina: Ljubljana, 2014).