URN_NBN_SI_doc-KJKX617S

32 Šolska kronika • 1‒2 • 2016 učencev, kar 45. 87 Maja 1945 je zato Marko Bajuk presodil, da bo položaj po vkora- kanju partizanske vojske v prestolnico prenevaren, in se z družino umaknil pod okrilje zavezniških oblasti na avstrijsko Koroško. To je nato pripeljalo do pedagoškega eksperimenta, ki je po svojskem naključju zelo natančno dokumentiran. Najprej skozi oči ravnatelja, ki je napisal spomine, danes ohranjene v tipkopisu. 88 A nemara še zanimivejši je zunanji pogled, ki se je prav tako ohranil. V taborišču je bil tudi mlad Britanec John Corsellis, kveker, ki je kot huma- nitarni delavec organizacije FAU in kasneje UNRRA pomagal britanski osmi armadi in ki ga je zgodba slovenskih beguncev tako prevzela, da je s pomočjo pisem in dnev- niških zapisov ter pričevanj preživelih kasneje ustvaril knjigo ter ji dal naslov Slovenski feniks; knjigo Slovenija 1945: smrt in preživetje po drugi svetovni vojni , ki je nastala iz njegovih zapiskov, je Times Literary Supplement izbral za knjigo leta 2005, osebe v njej pa primerjal z liki v Tolstojevem delu Vojna in mir . Nekaj dni po tem, ko so se slovenski prišleki namestili na Koroškem, je s po- močjo učiteljev v begunskem taborišču tam zrasla prava begunska gimnazija. Za prosvetnega referenta za vse taborišče je bil najprej določen dr. Joža Lovrenčič, ko pa je ta skupaj z domobranci odšel, je to mesto prevzel ravnatelj Bajuk. 89 Ta se je fascini- ranemu angleškemu opazovalcu zdel kot »križanec med Leninom in sirom Thomasom Beechamom, ima neverjetno energijo in entuziazem za širok nabor predmetov, zlasti za glasbo – zbor je že zapel nekaj njegovih pesmi in ljudskih priredb, ki so res dobre«. 90 Ravnatelj res ni izgubljal časa. »Zapuščeno stavbo smo očistili in v njej uredili razrede,« je kasneje poročal, »pri tem pa smo uporabili vse, kar nam je prišlo pod roko, za stole, nekaj desk pa za mize; angleški major Barre nam je priskrbel tablo. […] Knjig nismo imeli; iz jezuitskega samostana sem si izposodil nekaj latinskih in grških tekstov in Božidar jih je prepisal na kolenih.« 91 Božidar Bajuk, njegov sin, je bil prav tako klasični filolog. Gimnaziji je dejansko uspelo zbrati profesorski zbor, »kajti priglasilo se je vsaj za vse glavne predmete dovolj popolnoma ali vsaj za silo kvalificiranih učnih moči, in sicer: prof. Božidar Bajuk (klasični jeziki in stara zgodovina), ravn. Marko Bajuk (klas. jeziki, nem., slov. in petje), dr. Franc Blatnik (kl. jeziki), ing. Jože Brodnik (fiz.), prof. 87 Škerl, Ljubljanske srednje šole , 189; Bajuk sam je v poročilu napisal, da je bilo »odstranjenih z zavoda 16 učencev, izključenih za eno leto 15, za dve leti 6, za tri leta 1, izgnanih s pravico do privatnega izpita 7 in brez pravice do privatnega izpita 6«; SI-ZAL LJU 184-3 2.063, »Poročilo rav- natelja o stanju šole ob koncu šolskega leta 1943/1944«, 8. julij 1944. 88 Marko Bajuk, »Omnia ad maiorem Dei gloriam: spomini«; citira jih denimo Helena Jaklitsch, »Slo- vensko begunsko šolstvo v taboriščih v Avstriji in Italiji od 1945 do 1950« (doktorska disertacija na FF UL, 2015), ki na straneh 265–294 posebej obravnava tudi begunsko gimnazijo. 89 Jaklitsch, »Slovensko begunsko šolstvo v taboriščih«, 210. 90 John Corsellis, Slovenian Phoenix (Cambridge: samozaložba, dostopno na spletu, 2009), 158–59, v pismu domov 29. septembra 1945; iz Corsellisovih zapiskov je s pomočjo Marcusa Ferrarja nastala knjiga Slovenia 1945: Memories of Death and Survival after World War (London: I. B. Tauris, 2005). 91 Bajukovo letno poročilo navaja Corsellis, Slovenia 1945 , 45.