URN_NBN_SI_doc-KJKX617S

14 Šolska kronika • 1‒2 • 2016 pred kakršnega so bili šolniki postavljeni, je po vseh teh desetletjih težko predstavljiv. Za začetek je okupacija mnoge soočila z nelahkim razmislekom o enem in drugem vojaškem škornju, z nemogočim preštevanjem relativnih prednosti italijanske in nem- ške zasedbe, z vzporejanjem fašizma in nacizma. Francesco Semi, latinist iz Benetk ter poznejši ustanovitelj zbirke Scriptorum Romanorum quae extant omnia , ki je leta 1941 kot mobiliziranec v italijansko vojsko s Tacitovimi Anali v nahrbtniku vkorakal v Lju- bljano, je takole razmišljal o zagatnem vzdušju, ki je zajelo deželo njegovih prednikov, ter o razlikah med italijansko in – veliko tršo – nemško okupacijsko politiko: »Kakor Ljubljana, tako so tudi druga mesta v deželi mirna. Novo mesto, Logatec, Vrhnika, itd. še nikdar niso bili tako tihi. Toda Bled joka zaradi težkega jarma, jokajo tudi Tržič, Radovljica, Kranjska gora, Stržišče, Škofja Loka – in ta tihi jok žalosti tudi Ljubljano in vse druge kraje Slovenije.« 10 A nemara hujše od premišljevanja o različnih okupacijskih strategijah osovraže- nih zavojevalcev je bilo razmišljanje o avtodestruktivnem početju sonarodnjakov. Na eni strani so bili ostanki slovenske predvojne elite, za katero se v njeni nedomiselni inertnosti včasih zdi, kot bi imela, ante litteram , na ustnicah internetni mem televi- zijskega napovedovalca Kenta Brockmana iz risanke o Simpsonovih: »Jaz sem eden tistih, ki pozdravljajo naše nove gospodarje.« 11 Novejše raziskave o servilnih potezah, s kakršnimi se je na prihod nacistov že pred začetkom vojne pripravljala takratna ju- goslovanska vlada in pri katerih Slovenci niso imeli nepomembne vloge, so danes resnično neprijetno branje. 12 Na drugi strani pa je bila krvava stvarnost partijskega spopada za oblast, pri katerem se preprosto ni bilo mogoče sprenevedati, povedano z lucidno prispodobo tržaškega klasičnega filologa, »da v naročju NOB ni že ležal embrij bodoče diktature, popoln embrij, razvit do nohtov in zob«. 13 Ohraniti trezen pogled in moralno hrbtenico v tem vse bolj neobvladljivem kaosu ter zraven obvarovati zaupane dijake pred grožnjami vojne … Položaj, v katerem so se znašli ravnatelji iz naslova, je bil resnično nelahek, vsak od njih se je odločal po svoje; toda usoda, ki jih je nato čakala po vojni in ki je z njimi zadela tudi njihovo stroko, je bila nenavadno podobna. 10 Francesco Semi, »Bojna komedija ali ›osvojitev Ljubljane‹«, v: Tovariš 22, št. 13, 31. 3. 1966, 24–25; št. 14, 7. 4. 1966, 24–25; št. 15, 14. 4. 1966, 25–26; št. 16, 21. 4. 1966, 22–23, št. 17/18, 28. 4. 1966, 42–43; št. 19, 12. 5. 1966, 58–59; in št. 20, 19. 5. 1966, 44–45; zgornji citat je iz št. 20, na strani 44, iz zapisa 14. maja 1941. Več podatkov o piscu, ki se je rodil v Kopru (pred poitaljančenjem priimka se je pisal Semič), je zbral Ivan Filipović: »Semi, Francesco (1910–2000)«, v: Slovenska biografija (Ljubljana: ZRC SAZU, 2013). 11 Epizoda »Deep space Homer«, The Simpsons 5.15, 24. februar 1994. 12 Več o tem denimo Bojan Godeša, Čas odločitev: katoliški tabor in začetek okupacije (Ljubljana: Mladinska knjiga, 2011). 13 Alojz Rebula, »Četrto pismo Edvardu Kocbeku«, v: Krogi navzven, krogi navznoter , ur. Niko Grafe- nauer (Ljubljana: Nova revija, 2004), 61.