URN_NBN_SI_doc-KJKX617S

15 Latinščina in grščina na poti v katakombe Resnica oblastem v obraz: Josip Osana Josip Osana (1886–1951), na dunajski univerzi izšolani profesor latinščine in grščine od leta 1912, ki je skupaj s Franom Bradačem leta 1919 spisal grško slovnico in je bil od leta 1937 dalje ravnatelj Prve državne ženske realne gimnazije v Ljublja- ni na Poljanah, 14 si je latinski pregovor o pedagogih začel mrmrati najkasneje jeseni 1943. Takrat je general Leon Rupnik, vodja pokrajinske uprave v Ljubljani, ki so jo vzpostavili Nemci po kapitulaciji Italije, v valu strahovitega partizanskega nasilja, ki je v dveh mesecih terjal več kot devetsto življenj, 15 ugotovil, da Slovence pestita samo dva resnična sovražnika: »boljševizem, ki nas za judovsko vlado sveta hoče potlačiti do topih robotov brez duše in Boga, z njim pa plutokracija, ki bi nam za judovske blagajne rada ukradla še to bore malo, kar imamo«. 16 Po robu se jima je med drugim nekoliko naivno odločil postaviti s pritiskom na ravnatelje in z odloki o uveljavljanju nekdanjih jugoslovanskih predpisov v zvezi s »pobijanjem komunistične propagande med šolsko mladino«, 17 podprtimi z zborovanji in celo z medijskimi navodili: »Poziva- mo vse slovenske dijake in dijakinje, naj še ta teden počistijo svoje razrede zločinskih komunističnih potuhnjencev,« je takrat pisal Slovenec . »To je čisto njihova stvar in sami naj jo opravijo. Vržejo naj jih ven iz svoje poštene družbe, ravnateljstvu naj javijo, da tega in tega komunista ne marajo več v razredu, ker jim to brani njihova narodna čast in ponos.« 18 Ravnateljem in profesorjem pa so na sestanku 10. decembra čisto na- ravnost povedali: »Vsi direktorji in profesorji morajo aktivno sodelovati pri pobijanju komunizma, kdor ne bo sodeloval, bo odpuščen iz službe.« 19 Bogata in podrobna dokumentacija o nadrealistični preiskavi na Poljanah je ohranjena 20 in ponuja dramatičen vpogled v prizadevanje ravnatelja in profesorskega zbora, da bi dijakinje zaščitil pred propagandnim odsekom pokrajinske uprave in nje- govimi trditvami, da je »zavod splošno znan kot komunistično usmerjen«. 21 Osana, ki 14 Več o delu Josipa Osane je mogoče najti v SI-AS 231, »personalne mape« 70, ter v anonimnem ne- krologu »Ravnatelj Josip Osana«, ki mu ga je posvetila izseljenska Svobodna Slovenija 4 (1952): 193. 15 Boris Mlakar, »Krogi nasilja med Slovenci v vojnih letih 1941–1945«, v: Žrtve vojne in revolucije , ur. Janvit Golob et al. (Ljubljana: Državni svet RS, 2005), 26. Pisec ugotavlja, da so partizanski »nasprotniki, ki so takrat v popolni defenzivi«, v istem obdobju pobili nekaj čez šestdeset ljudi, »razmerje je torej 13 : 1. Imena kot Turjak, Grčarice, Kočevje, Mozelj in Jelendol simbolizirajo tedanje krvavo dogajanje«. 16 »Proglas predsednika generala Rupnika«, objavljen denimo v Trgovskem listu 24. septembra 1943. 17 Več o odloku z datumom 23. novembra 1943 in predvojni protikomunistični zakonodaji je v fondu SI-AS 364 12, »Zapisniki o zasliševanju učenk na gimnaziji na Poljanah 1943–1944«. Knjiga Franceta Škerla Ljubljanske srednje šole v letih 1941–1945: prispevki k zgodovini Ljubljane v letih fašistične in nacistične okupacije (Ljubljana: Borec, 1964), je terminološko in konceptualno vse prej kot nepristranska. 18 Poziv je objavil časopis Slovenec 30. novembra 1943. 19 SI-ZAL LJU-197 2.35, »Zapisnik druge izredne seje celotnega učiteljskega zbora dne 14. decem- bra 1943«. 20 SI-AS 364 12, »Zapisniki o zasliševanju učenk na gimnaziji na Poljanah 1943–1944«. 21 Osana v svojem poročilu pokrajinski upravi 29. decembra 1943, SI-AS 364.12.