URN_NBN_SI_doc-KJKX617S

76 Šolska kronika • 1‒2 • 2016 Boj maščevalnih bogov se in boj se Ramnuzide srda, spomni Idalijke se trdosrčne, ki v prsih sovraži! Da pa še bolj se boš bala, povem naj – saj v dolgem življenju mnogo sem slišala – zgodbo, ki dobro je znana na Kipru, ta te morda omehča, morda se naposled ukloniš. Preobrazba Anaksarete v skalo Anaksaréto, ki starega Tevkra bila plemenita hči je, ugledal je Ifis, rojen iz preproste družine. Videl jo je in do mozga v kosteh se je vanjo zaljubil. 700 Dolgo boril se je, vendar strasti ni premagati mogel s pametjo; šel je ponižno zato do njenega praga, tam razodel je dojilji nesrečno ljubezen in prosil, naj mu ne bo neprijazna, ko upa na njeno rejenko. Drugič se spet je dobrikal služabnicam, vsako med njimi prosil je z glasom rotečim, naj prošnjam njegovim pomaga; večkrat jim pisma ljubezenska dal je, da njej bi jih nesle. Včasih podboje ovesil je z venci, ki bil jih je z roso solz poškropil, a sam kar na trdi se prag je ulegel, žalosten ves in nevoljen je grajal zapahnjena vrata. 710 Ona je hujša bila kot razburkano morje, ko Kozla toneta, trša kot jeklo, ki noriški ogenj topi ga, trša od skale, ki v zemlji tiči globoko vsajena: zgolj zaničljiv nasmeh je dobil, prevzetna mladenka s svojo oholo besedo zaljubljencu up je jemala. Bridkega zbadanja Ifis ni več prenašati mogel, zadnje besede v slovo je izrekel pred njenimi vrati: »Anaksareta, glej, zmagala si, ne bo ti več treba moje prenašati zoprnosti. Triumfiraj veselo, kliči Pajana in zdaj z lovoriko se svetlo ovenčaj! 720 Zmagala si, radovoljno umrem, raduj se, okrutna! Nekaj bo le, da hvaliti boš morala mojo ljubezen, ker ti ugodil sem, boš pač priznala to mojo zaslugo. Vedi pa, moja ljubezen do tebe nič prej ne preneha kakor to moje življenje, oboje bom hkrati pogrešil. K tebi ne bo prišel glas, ki o smrti bi moji ti pravil, sam bom, verjemi, kar sam bom prišel in obstal bom pred tabo, krute oči boš lahko napasla na mrtvem telesu. Vi pa, bogovi, če gledate kaj na človeška dejanja, mene se spomnite – drugega jezik ne more prositi – 730 dajte, da glas bo o meni ostal, in zraven še, kar ste