URN_NBN_SI_doc-KJKX617S

18 Šolska kronika • 1‒2 • 2016 odseka na predsednika Rupnika, da je zavod » ves komunističen«, torej tudi profesorski zbor z ravnateljem na čelu: »In to je pod Nemci pomenilo za učiteljstvo z menoj vred Gestapo, internacijo ali celo postavitev pred puške, za mladino pa razpust zavoda. – V duši se mi je gabilo to početje. Dal sem duška svoji nevolji z obširnim odgovorom na ovadbo (koncem decembra 1943). Toda odgovor je bilo treba stvarno podpreti in nevarnost za ves zavod odstraniti.« 29 Njegovo pravno precizno pisanje je razložilo vse okoliščine in strategijo zavlačevanja, s katero je dosegel, da se je od celotnega števila tisoč učenk slednjič pod pravilnikom znašlo le devet deklet: »Ker niso šla poročila o izključitvah nikamor drugam kakor le na prezidenta Rupnika, ni bilo za učenke nobe- nih posledic, ki bi bile zanje nevarne. Imele so še vedno možnost nadaljnjega študija, bodisi privatnega, bodisi po drugih zavodih.« 30 Tožilstvo je že pred tem zaprosilo za dodatno informacijo, namreč za politično oceno s strani novega Ministrstva za prosve- to. Ta je bila nekoliko lapidarna, vendar v tistih okoliščinah relativno ugodna: »Idejen nasprotnik, vdan vsakemu režimu, sicer osebno pošten; dober strokovnjak.« 31 Sodnik se je slednjič strinjal in je Osano oprostil. To nikakor ni pomenilo, da bo dobil svojo službo nazaj. Krivde mu niso dokazali, vendar za oblasti zato še ni bil nedolžen. Ko ga je 1. januarja 1946 minister po 34 letih službe upokojil, mu je bila odmera pokojnine »odklonjena«, češ da nima volilne pravice. Dobiti mu jo je uspelo šele aprila 1949, manj kot dve leti pred smrtjo 32 11. marca 1951. V domovini se ga takrat javno niso več spomnili, pač pa mu je nepodpisan ne- krolog objavila izseljenska Svobodna Slovenija : »Med svojimi tovariši – klasičnimi filologi – je pokojni ravnatelj Osana užival sloves velikega strokovnjaka in globokega spoštovalca klasične kulture. V razredu je znal svojim učencem mojstrsko posredovati temelje in lepote klasičnih jezikov in literature ter duha. Ob njem in pod njegovim vodstvom so učenci z ljubeznijo in velikim spoštovanjem oblikovali svoje nazore o vre- dnosti klasike za osebni napredek in globino duha. – Kot tak je postal duša vseh tistih ustanov in organizacij, ki so hotele Slovencem ohraniti klasični pouk in stik z vsem bogastvom klasičnega sveta. Bil je med ustanovitelji Društva za humanistične vede in dolga leta generalni tajnik in s tem tudi gibalo Društva prijateljev humanistične gim- nazije. Takoj po osvoboditvi je skupno s profesorjem Bradačem izdal grško slovnico, ki 29 SI-ZAL LJU 85 296.9.1, »K 22/45«, izjava Josipa Osane 23. septembra 1945. 30 SI-ZAL LJU 85 296.9.1, »K 22/45«, ibid. 31 SI-ZAL LJU 85 296.9.1, »K 22/45«, dopis »Politične ocene« z dne 23. julija 1945; ministrstvo je oceno dobilo od Olge Strle, Osanove nekdanje sodelavke, ki je zastopala odbor OF na njegovi zdaj že bivši gimnaziji. 32 SI-AS 231, »personalne mape« 70, »Josip Osana«. Pričevanje o težavnem obdobju, skozi katero je morala družina, je ohranjeno tudi v vprašalniku, ki ga je morala izpolniti ravnateljeva hči. Mira Osana je med vojno študirala klasično filologijo, njene izpite pa je nova oblast razveljavila; vpra- šalnik je shranjen v AMSU I-328 (dekanat FF), »personalne mape pomožnih asistentov«. Svoj študij je kljub temu dokončala in njena diplomska naloga De genetivo subiectivo et obiectivo, qui in primo, secundo, tertio T. Livii Rerum gestarum libro inveniuntur je shranjena v knjižnici Oddelka za klasično filologijo FF UL. Poročila se je z Justinom Stanovnikom, ki je preživel strahote koncentracijskega taborišča Teharje in je po vojni prav tako diplomiral na istem oddelku.