URN_NBN_SI_doc-MJTFCABS

97 P. Pavletič: Radijska oddaja o knjigah in knjižnicah kot sredstvo promocije splošne knjižnice , 95-110 Knjižnica, 57 (2013) 2-3 marketing oziroma trženje knjižničnih storitev dolgo zgodovino (o tem več piše Nago- de, 2003, str. 137). Bibliotekarski terminološki slovar (2009) trženjsko usmerjenost knjižnic opisuje pod ge- slom trženje informacij , in sicer kot načrtno dejavnost knjižnice, »ki z metodami trženja ponuja in usklajuje svoje informacijske dejavnosti s potencialnimi potrebami upo- rabnikov«. Razprave o marketingu (npr. Devetak, 1999) in knjižničnem marketingu v svoje izhodišče postavljajo t. i. trženjski splet, ki ga sestavlja tradicionalna formula 7P: product (izdelek), price (cena), place (prostor), promotion (promocija), people (ljudje), processing (izvajanje) in physical evidences (fizični dokazi). Ena od prvin trženjskega spleta je promocija, ki je knjižnicam »v veliko pomoč pri uveljavljanju in ponujanju vse bolj raznolikih in pomembnih storitev« (Kovář, 2000, str. 67). »Promocija je tisti del mar- ketinga, ki knjižnico predstavlja širši javnosti in jo informira o tem, zakaj neka knjižnica sploh obstaja ter kaj in kako prispeva v družbeno okolje. […] Promocija knjižnice je lahko primarna ali sekundarna. V primarno spadajo stiki z javnostjo oz. public relations in oglaševanje; v sekundarno pa celostna podoba, storitve in ostalo.« (Nagode, 2003, str. 138) Za promocijo svojih dejavnosti knjižnice izbirajo različna orodja: svoje storitve oglašu- jejo v množičnih medijih (tiskanih, radijskih, televizijskih in na internetu), o svojih de- javnostih obveščajo lokalno skupnost telefonsko, s pomočjo klasičnih ali elektronskih pisem, uporabljajo sredstva multimedijske komunikacije ali sodelujejo na razstavah, sejmih in srečanjih (povzeto po Nagode). B. Kovář pa v tem kontekstu navaja naslednja orodja t. i. tržnega komuniciranja v (splošni) knjižnici: oglaševanje s pomočjo oglaše- valskih sredstev in prek oglaševalskih posrednikov, odnosi z javnostjo in publiciteta, pospeševanje prodaje (pospeševanje ponudbe knjižničnih storitev), osebna prodaja in neposredno trženje (Kovář, 2000, str. 71). Lokalni radijski medij se lahko torej znotraj orodij tržnega komuniciranja splošne knji- žnice uvrsti med oglaševalske posrednike in posrednike odnosov z javnostjo, radijski prispevek o dejavnosti splošne knjižnice pa se lahko v najširšem smislu opredeli kot oglaševalsko sredstvo oziroma sredstvo vzpostavljanja odnosov z javnostjo. Funkciji oglaševanja in odnosov z javnostjo se v tem primeru prekrivata predvsem s finančnega vidika; oglaševanje naj bi bilo plačana oblika predstavitve storitev knjižnice, odnosi z javnostjo pa neplačano posredovanje informacij zainteresiranim skupinam (Potočnik, 2002). Radijska oddaja o knjigah in knjižnicah je v večini primerov neplačana oblika posredovanja informacij, saj sooblikuje program lokalnega radia. Govorimo o primarni (neposredni) promociji splošne knjižnice.