URN_NBN_SI_doc-60FF5P3L

O z r a č je v T e h e r a n u j e s p e t m i r n e j š e P r v i s e s t a n e k m e d p e r z i j s k o in b r i t a n s k o d e l e g a c i j o z a r e š i t e v p e t r o l e j s k e g a s p o r a Teheran, 6. avg. (AFP) Uradno po­ ročajo, da ho danes prvi sestanek med britansko in perzijsko delegacijo, ki bona obravnavali sporna vprašanja, na­ stala po podržavljenju perzijske petrolej­ ske industrije. V britanskih krogih v Teheranu me­ nijo, da bo na prvi seji vzpostavljen stik, toda ni izključeno, da bodo delegati ta­ koj začeli razpravljati o dnevnem redu. Britanska delegacija je že pripravila predlog dnevnega reda. Danes dopoldne Je ni bila objavljena sestava perzijske delegacije, vedo pa, da jo bo vodil perzijski finančni minister Mohamed Ali Varasteh. Šef britanske delegacije na pogajanjih za rešitev angloperzijskega spora britan­ ski minister Stokes se je sešel danes s predsednikom perzijske vlade Mosadi- kom. U radno je bilo sporočeno, da je bil to samo vljudnostni obisk. Po današnjih poročilih iz Teherana sklepa londonsko časopisje, da bo na­ stopilo zboljšanje britansko-perzijskih odnosov. Laburistični »Daily Herald« poroča, da člani perzijskega parlamenta podpirajo ukrepe za začetek pogajanj z britansko delegacijo. Liberalni »News £ron'icle« trdi, da je glede na začetek pogajanj ozračje v Teheranu mirnejše kot se je prej moglo pričakovati. N a j d a l j š a v l a d n a k r i z a \ F r a n c i j i skim šolam . Socialistična stra n k a le odločno p ro ti, ljudsko republikansko gibanje, stra n k e cen tra in desnice pa so za pomoč. M aurice Petsche ni dobii večine v pailem en tu , k e r so socialisti nasprotovali kom prom isni rešitvi, Rene M ayer pa n i uspel, k e r so bili poslanci ljudskega republikanskega gibanja p ro . ti kom prom isu. Poleg vprašan ja šol so p ri sedanji krizi važna tu d i gospodar­ ska in socialna vprašanja, posebno vprašan je m ezd in plač te r njihova vskladitev z zvišanjem življenjskih stroškov. Sodijo, d a je še prezgodaj napoveda­ ti uspehe R ene Plevena, k i.im a sedaj m andat za sestavo vlade. V pariških p arlam en tarn ih krogih p a sodijo, da je treb a krizo rešiti v n ajk rajšem času, predvsem zaradi m ednarodnih posledic, ki bi m ogle nastopiti, če b i sedanji p o . ložaj v F ra n c iji tra ja l »čez pam etni rok«. Renč P leven ' P ariz, 6. avg. (T anjug). K om entirajoč sedanjo vladno krizo v Franciji, p ra v i AFP, da je to najdaljša povojna kriza, k i tra ja nepretrgom a že 26 dni. Do se­ daj najdaljša kriza francoske vlade je bila L 1949, ko je ostala F ra n c ija po ostavki K en ry ja Q ueuiüa brez vlade 25 dni. Od začetka sedanje krize Je dal pred ­ sednik francoske republike V incent Aurioi osmim političnim prvakom m an­ d at za sestavo vlade, toda n iti enemu se ni posrečilo doseči kom prom isno re ­ šitev. D rug za dru-gim so skušali rešiti krizo M aurice Petsche (neodvisna sku­ pin a), R obert Schum an (ljud. republ. gib.), Rene M ayer (rad. str.), Paul E eynauld (neodv.), Georges B idault (ljud. rep. gib.) M aurice Petsche d ru ­ gič, Guy Mollet (soc. str.) in sedaj Re­ ne Pleven (dem. in soc. unija odpora). Od vseh teh sta samo dva p rišla pred p arlam en t in zahtevala odobritev za sestavo vlade, nista pa dobila potrebne večine 311 glasov. N ajprej je poskušal R ene M ayer in dobil 241 glasov, nato pa M aurice Petsche, ki je dobil 281 glasov. G lavni problem , ki onemogoča, da bi se poravnala nasprotja in sestavila vla­ da. je vprašanje državne pomoči v e r- Baletni večer Mije ISitivenske v New Yorku New York, 6. avgusta ( t a n ju g i Na newyorskem letnem stadionu »Lewe, son« je bil p rirejen baietni večer, ki m u je prisostvovalo mnogoštevilno občinstvo. Jugoslovanska um etnica Co- rsk .S lav en sk i je nastopila v baletu »Orni labod«, v katerem je pokazala izredno tehniko in okus. Občinstvo je navdušeno pozdravilo n jen nastop. N ewyorski k ritik i im ajo M ijo Corak- Siavensko za eno izmed najboljših predstavnic klasičnega b aleta in se nenavadno laskavo izražajo o njenem nastopu. Zasedanje svetovne mladinske skupščine Ithaca (New Y ork), 6. avgusta (Re­ u ter) V čeraj se je udeležilo na tu k aj­ šnji Cornell univerzi 500 predstavnikov 63 nekom unističnih držav otvoritve svetovne m ladinske skupščine (WAY). V desetih d n eh-zasedanja bodo dele­ gati ra zp ra v lja li o uk rep ih , k i jjih bodo izdale posamezne članice skup­ ščine, da bi se m ladina seznanila s splošnim ciljem deklaracije Združenih narodov o človeških pravicah. Kot glavni nam en WAY označujejo izme­ n ja v o m isli in obvestil te r običajev v korist ohranitve m iru. »Observer* pravi, da je minister Sto­ kes predlagal perzijski vladi, naj bi per­ zijska petrolejska družba obdržala vod­ stvo nad vsemi napravam i in petrolej­ skimi izviri, anglo-iranska družba pa hi prevzela razdeljevanje in' prodajo petro­ leja inozemstvu. Pö—tem predlogu bi neka zasebna družba, ki bi bila mešana, vodila rafinerije v Abadanu ter bi tvo­ rila zvezo med prvima dvema družba­ ma. Časopis poudarja, da so ti predlogi predvsem podobni predlogom, ki jih je junija dala Anglo-iranska družba, a jih je perzijska vlada zavrnila, ne da bi jih bila proučila. Kakor poroča Reuter, je perzijski par­ lament odobril začetek pogajanj z Ve- .liko Britanijo. Ko so prebrali poročilo o vladnem sklepu, da se bodo začela po­ gajanja, so poslanci ekstremističnih strank očitali predsedniku vlade Mosadi- ku, da je izdal perzijske koristi. Pred­ sednik vlade je zahteval od poslancev, da puste vladi proste roke za pogajanja, ter jih prepričeval, da bo vlada gotovo rešila vprašanje »v zadovoljstvo vseh«. Obrambni pakt Aed ZDA, Avstralijo in Novo Zelandijo Tokio, 6. avg. (A F P ). A vstralski zunanji m in ister R ichard Casey, k i je prispel na svojem poto v an ju po jugo­ vzhodni A ziji v Tokio, je 'd a n e s izja. vil, da bo obram bni pakt, ki ga bodo podpisale p rihodnji m esec ZDA, Av. stra lija in Nova Z elandija, p rv a e ta ­ pa p ri obram bi P acifika. Na v p ra ša. nqe, ali bi m arala A v stralija p risto ­ p iti’ na pomoč Z druženim am eriškim državam , ak o bi bile napadene am e­ riške garnizije na O kinavi ali na J a ­ ponskem , je Casey odgovoril, da osnutek p ak ta nim a nobene take do­ ločbe. - SPOR MED INDIJO IN PAKISTANOM 'Nebni le povabil Liafeat Ali kana na sestanek v New Delhi N ew D elhi, 9. avgust* (T anjug) P redsednik indijske vlade N ehru je izjavil, da bi pom enil napad na K aš­ m ir h k ra ti napad na indijsko ozem lje, te r da se bodo in dijske oborožene sile, če bi prišlo do napada, up rle z vso silo. O dklanjajoč povabilo p re d . sečnika pakistanske vlade, da bi obi­ skal K arači, je N ehru povabil L iakat Ali kana v New Delhi, da bosta pro­ učila sporna vprašan ja m ed obuma državam a. P redsednik indijske vlade je dalje dejal, da s<> vojaški ukrepi,, ki jih je n apravila Indija, izključno obram bnega značaja. Te -ukrepe n a re ­ kujejo stalne grožnje z vojno, k i jih pošilja P akistan, da b i dosegel svoje namene v K ašm iru. Predsednik In d ije R ajen d ra Prasad je danes izrazil v indijskem p a rla ­ m entu upanje, da bo sedanja napetost med In d ijo in P akistanom p re šla in da b<> ustvarjeno ugodnejše ozračje za ureditev indijsko-pakistanskih odnoša- jev. Indijska v lada je danes objavila »Belo knjigo« o pakistanski vojnohuj. skaški propagandi p ro ti Indiji. Indij- PARIŠKI POGOVOR — Man dfeu. žc sedemindvajset dni iščejo človeka, ki hi lahko sestavil vlado. . — seveda. ker ne razpišejo Jav­ nega n a te ča ja . . . ska vlada p o udarja, d a tra ja la pro­ paganda že več le t in je postala ne­ brzdana zlasti od septem bra, ko so v P akistanu začeli u p o ra b ljati vsa uradna in neu rad n a sredstva, vštevši tudi rad io in tisk te r ra zn e politične organizacije, za širjen je m ržnje proti Indiji in vzpodbujanje m uslim anov k sveti vojni p ro ti Indijcem zaradi n a­ silne u reditve kašm irskega vprašanja. Kot dokaz za to trd ite v Je v »Beli knjigi« na 12 stra n i om enjeno pisanje pakistanskega tiska, izvlečki iz ra d ij­ skih oddaj te r izvlečki iz govorov po­ sam eznih pak istan sk ih u ra d n ih p re d ­ stavnikov. Za te citate trdijo, d a so »očiten dokaz n e v arn e propagande, ki škoduje m iru v tem delu sveta«. Indijska »Bela knjiga« je v resnici odgovor indhjskie vlade n a nedavna obtožbe P akistana, da je sm oter zbi­ ra n ja indijskih č e tn a indijsko-pakistsn. ski m eji začetek napadalnosti n a Pa­ kistan. Izvod »Bele knjige« so p o slali že pred enim tednom šefu anketne kom i­ sije OZN za K ašm ir te r vsem tujim diplom atskim predstavnikom v New Delhiju. Indija in nažrt mirom« pogodbe z Japonsko y New York, 6. avg. (T anjug) D anaš­ n ji »New Y ork Times« razp rav lja o stališču azijskih držav do n a č rta -m i­ rovne pogodbe z Japonsko in piše: Podoba je. da In d ija organizira skupi­ no južnoaziiskih držav, da bi sprem e­ n ila sedanji n a č rt m irovne pogodbe z Japonsko. L ist ugotavlja to na pod. lagi dejstva, k e r so Indija, B irm a in Indonezija stavile pripom be k načrtu. Dve sodbi v T rstu Trst, 6. avgusta 1951. ] Peščica tržaških kominfonnistov se je! po naročilu vidalijevskega centralnega komiteja na pobalinski način maščevala zaradi razsodbe, s katero je tržaško so­ dišče zavrnilo tožbo vidalijevskega cen­ tralnega komiteja proti Založništvu trža­ škega tiska. Skupina znanih kominfor- misrtičnih pretepačev je pretekli petek zvečer namazala kljuke, vrata In hod­ nik pred uredništvom »Primorskega dnevnika« s človeškim blatom. Po resoluciji Informbiroja 1. 1948. so se kominformisti hoteli polastiti premo­ ženja tržaških demokratičnih organiza­ cij, ker so upali, da bodo zadušili trža­ ško demokratično gibanje, če mu odvza­ mejo ekonomska sredstva, predvsem ti­ skarno, v kateri se tiska tudi »Primorski dnevnik«. Pri tej akciji so računali na izdatno pomoč italijanskih nacionali­ stov, ki imajo v svojih rokah vse ključne položaje v sodstvu in tudi pri policiji. V jeseni 1948 so vložili tožbo proti Založ­ ništvu tržaškega tiska, v kateri so trdili, da je vse premoženje Založništva (tudi Zadružna tiskarna — last zadruge, ustanovljene leta 1907) last njihove par- tlie. 30. novembra 1948 je tržaško so­ dišče za iluzorno kavcijo 250.CC0 lir privolilo v zahtevo vldaU'evskega cen­ tralnega komiteia in odredilo sodni se- kvester nad imovino Založništva. 4. de­ cembra 1948 pa so kominformisti oh so­ delovanju civilne policije izvedli sekve- «er. Dobili so torej potnoč, na katero *0 računali. Tržaško sodišče je 3 leta zavla­ čevalo pravdo, končno pa je le moralo tožbo zavrniti, ker kominformisti kljub tako dolgemu roku niso mogli dokazati svojih izmišljenih trditev. Skoro hkrati s to pravično sodbo pa je tržaško sodišče z neko drugo sodbo prizadejalo tržaškim Slovencem veliko krivico. Na osnovi tožbe, ki jo je vlo­ žila bivša fašistična Cornelia Taverna, upravnica Opera asili infantili (otroških vrtcev), pred vojno pa upravnica fa­ šistične organizacije »Italia redente«, proti slovenskemu prosvetnemu društvu »Ivan Vojko« s Proseka, je sodišče od­ redilo, da se mora slovensko prosvetno društvo do 5. avgusta izseliti iz svoje stavbe. Omenjeno stavbo je leta 1906 proseški Slovenec Drago Starc preuredi! v Slovenski prosvetni dom. Po prvi sve­ tovni vojni so fašisti, kakor v neštetih drugih primerih, z grožniami prisilni Starca, da je za smešno nizko ceno pro­ dal stavbo Legi nazionale, katera jo je kasneje prodala Italiji redenti. Popolno­ ma upusrošeno stavbo (v kateri so bile nekai ča^a tudi vojaške enote), so po osvoboditvi Prosečani in Kontovelčani z velikimi stroški obnovili in je postala središče njihovega kulturnega živlienja Zato je razumljivo, da so oeorčeni za­ radi razsodbe trzavk-oa sodišča, proti kateri se bodo pritožili. V Trstu in vsej angloameriški coni STO dobro napreduje akeria r a Kultur­ ni dom. Dosedaj so Tržačani zbrali že 4 im pol milijona lil. . V n e h a j v r s t a h New York, 6. avg. (Tam jug). Ko razp rav lja o problem ih am eriške zu­ nanje trgovine, p o u d arja newyorš!ki »Journal of Commers«, da bo to leto rekordno glede izvoza te r da ja samo vprašanje, ali bodo im ele ZDAn dovolj blaga za izvoz. Možnosti za am eriški izvoz so letos znatno večje, k e r se je ublažilo pom anjkanje d olarjev v ino­ zem stvu. Časopis piše dalje, da am e­ riški izvozniki opozarjajo na prv e p o ­ sledice p om anjkanja blaga n a am eri­ škem tržišču, posebno v kovinah. R a­ čunajo, da bodo ob koncu leta vo ja­ ške potreibe obsegale okrog 15 % ce­ lotne am eriške proizvodnje .R im , 6. avg. (T anjug). V p rv em le ­ tošnjem trim esečju je nazadovala p ro. izvodnja žvepla v Ita liji za več kol 75.000 ton v p rim e ri z lansko proiz­ vodnjo. Proizvodnja žvepla, ki je eden izmed n ajv ažn ejših italijan sk ih izvoz­ nih predm etov, je nazadovala zaradi delavskih stavk in nenehnega zavrača­ n ja delodajalcev, d* b i ugodili zahte­ vam delavcem za zvišanje mezd Vrnitev političnih prati« japonskim politikom Tokio, 6. avg. (R eu ter). V rhovni štab g en erala R idgw aya n a Ja p o n ­ skem je povrnil politične pravice 13.204 bivšim japonskim politikom , ki so bili po vojni izključeni iz jav . nega življenja. Med tem i osebam i je tudi Ičito H atojam a, vodje liberalne stranke, ki je pred vojno igral po­ m embno vlogo v z atiran ju dem okra­ tičnih pravic na Japonskem . H atoja- ma je bil izključen iz političnega živ. ljenja 1. 1946 v tren u k tu , ko bi m oral postati predsednik vlade. Na Ja p o n ­ skem ga im ajo danes za bodočega predsednika japonske vlade. Konferenca za poenotenje lahkega orožja London, 6. avg. (Un. Pr.)» B ritan- ski obram bni m in ister Em anuel Shin- w ell je izjavil danes, da je p ri­ šlo na w ashingtonski konferenci o standardizaciji lahkega orožja držav članic A tlantskega p a k ta do n asp ro ­ tij. B ritan sk i predlog, po katerem naj bi sprejeli novo puško k alib ra €80, se je razlikoval od am eriškega p re d ­ loga, v endar tehnična nasp ro tja niso tako pom em bna kot gospodarske in industrijske razlike. Shinw ell je iz­ javil; da bo p retek lo še več let, p re ­ den bodo u stvarili standardizirane puške in »trelivo. V endar je rešitev tega v p rašan ja nujna. Pereče naloge naše strojegradnje N adaljevanje s 1. stran i izvodnje strojev bo gotovo pripom ogel tudi 'k o n stru k c ijsk i biro, k i ga bodo organizirali p ri direk ciji v L jubljani. Da ne bi tudi v bodoče v ečk ratn o iz- prem injaftje tehničnih dokum entacij oviralo dela podjetij, je bilo predlaga­ no, naj se uvede za kršilce posebna d en arn a kazen. Tudi s kapitalno g ra ­ ditvijo so v prvem p olletju p recej za­ ostali. Izkoriščenih je bilo samo 18% odobrenih letošnjih kreditov. Z ato bo tudi n a tem področju težavna naloga sedaj, ko se leto začne o b ra ča ti po d ru ­ gi polovici. Se važnejši kak o r so stroji in m ate­ rial so živi lju d je v teh podjetjih. »Ne smemo sk rb eti samo ža tone in kose, am pak tudi za našega delovnega člo­ veka. To se nam bo p ri nadaljnjem delu bogato poplačalo« — je m ed dru­ gim v diskusiji om enil zastopnik sin­ dikata Jak o b Kvas, predsednik rep u ­ bliškega odbora k ovinarjev. Ž iv ljen j­ ski in delovni pogoji v n e k a te rih pod­ jetjih res še niso zadovoljivi in jih je treb a zboljšati. Čudno izgleda nam reč, d a se je zaradi flu k tu acije v podjetjih stro jeg rad n je v p re te k lih m esecih za­ m enjalo delovna m esta 16 odstotkov delavcev, od tega 75 na lastno željo. Seveda p a tudi delavci še niso povsod pokazali zadostne zavesti in discipline, k i sta p o treb n i za večjo rentabilnost naše proizvodnje. Z aradi prek o n o rm al- nih izostankov samo v drugem č e trt­ letju prvega p o lletja je bilo izgublje­ no toliko dela, kolikor b i ga opravilo v enem m esecu 741 delavcev, k a r po­ m eni izgubo 21 m ilijonov din. VATIKAN IN SLOVENCI Gradnja železarno Y Nikšiču P red trem i m eseci so začeli v N ik­ šiču v C rni gori g rad iti p rv i velik objekt težke in dustrije — veliko že­ lezarno. Na gradbišču železarne so doslej izvršili 30.000 m* zem eljskih del, do konca leta p a m orajo odkopati ozirom a n a su ti še 300.000 m 3 in zbeto- n irati tem elje prv e dvorane za v a lja r­ no. Za to dvorano so začeli v ladje­ delnici »3 m aj« n a R eki p rip rav ljati železno konstrukcijo dvorane. Da bodo dela h itre je potekala, je te dn i p ri­ spela n a gradbišče v Nikšič p rv a b ri­ gada prostovoljnih delavcev — kom u­ nistov iz Boke K otorske. Podobne brigade bodo prispele na gradbišče še iz drugih krajev .C m e gore. Razprava o sovjetskem vohunstvu P red okrožnim sodiščem v B eogra­ du je bilo včeraj zaslišanih več prič, ki so potrdile vse nav/edbe obtožnice o vohunskem delu n e k aterih obtožen­ cev. N ajvažnejša so^ bila p riče v an ja uslužbencev obeh uradov sovjetske donavske brodarske agencije v V eli­ kem G radištu in v B eogradu. V odi­ telji obeh agencij so delali za sovjet­ sko obveščevalno službo že od leta 1945 In za vohunsko delo so hoteli pridobiti tudi n ek atere jugoslovanske državljane, k i so bili zaposleni v u ra ­ dih obeh agencij, *11 p a »o imeli, uradne o pravke p ri teh agencijah. Z a­ radi ra zširjan ja inform birojskega m a. te ria la ’ je bila obtožnica zoper dva obtoženca razširjena. V zmedenem začetku kraljeve dikta­ ture so s* kot prvi znašli jugoslovanski škofje. 2e 23. januarja 1929 so prišli v Beograd ter po vrsti obiskovali ministr­ stva, da bi, kakor so pozneje izjavljali, članom vlade izrekli želje in zahteve ka­ toliške cerkve v duhovnem in gmotnem oziru. Temeljito so obravnavali svoje zadeve od verskih in političnih do naj­ ožjih gmotnih in videlo se je, da ne zastopajo samo cerkve, temveč da go­ vorijo tudi v imenu organizacij, ki jih jt diktatura razpustila zaradi njihovega Verskega značaja. V finančnem ministr­ stvu so škofje celo zahtevali, naj se cerkvena poslopja oproste zgradarine. Škofovsko delegacijo sta sprejela tudi predsednik vlade general Zivkovič in kralj. V časopise je prišla o tem obisku sa­ mo skromna izjava, ki jo je dal v ime­ nu vseh škofov splitski škof dr. Bone- fačii. Izjavil je, da so prišli škofje v Beograd predvsem zaradi obnove poga­ janja za konkordat, ki je popolnoma zastalo že pred tremi leti. K temu pa je pristavil, da do konkordata ne bo prišlo tako hitro, ker je konkordat v zvezi z mnogimi drugimi zakoni, zlasti z medverskim zakonom, zakonom o agrarni reformi, šolskim zakonom in tudi s kazenskim zakonikom. V kazen­ skem zakoniku je bil tako imenovani kancel-paragraf, ki je bil stiliziran ta­ kole: Verski zastopniki, ki uporabijo svojo duhovno oblast v strankarske na­ mene, ko izvršujejo svoja verska opra­ vila, ali z razglasi verskega značaja ali sploh z izvrševanjem svojih uradnih opravil, se kaznujejo z ječo do dveh let ali z globami. Kakšne obljube so dobili škofje od ministrov in od kralja, niso nikdar po­ vedali, klerikalna glasila pa so začela kar čez noč hvaliti in slaviti diktaturo. T ako je izšel v » Slovencu « 1. februarja uvodnik z naslovom »Protidržavno de­ lat. V tem članku so bdi naslednji po­ udarki: Sedanja vladavina hoče doseči to, kar se zaradi nesposobnosti in men­ talitete nekaterih strank in iz drugih vzrokov ni moglo doseči pod parlamen­ tarno vladavino. Zdaj pa prihajajo ne­ kakšni •gospodarski krogi. in z never­ jetno predrznostjo podtikajo kralju in njegovi vladi čisto druge namene, hoteč v ljudstvu tudi s silo ustvariti mnenje, da je monarhično samovladje identično s politično in socialno reakcijo. To po­ četje stvarno ne pomeni ničesar dru­ gega kot neposredno, zato pa nič manj učinkovito podpiranje boljševiziranja množic s tem, da se podkrepljuje to, kar komunisti v sedanjem trenutku z neugnano vztrajnostjo skušajo delavstvu naravnost dopovedati, da hoče namreč tedanji režim vzeti množicam s trudom pridobljene socialne pravice. S tem svojim laskanjem režimu so kle­ rikalci zamahnili na dve strani: proti razrednemu delavskemu gibanju in proti svojim meščanskim nasprotnikom, ki so jih označili za »gospodarske kroge*, čeprav so prej sami pod lem imenom prav radi vodili boje za svojo oblast v raznih gospodarskih zbornicah in ustanovah. Klerikalni listi so objavljali še razne druge pohvale diktature, dokler niso dobili novo, zelo hvaležno snov — obnovo papeške države. Meseca februarja so se začela poga­ janja med Vatikanom in Kvirinalom, da bi se obnovila cerkvena država, ki jo je italijanska vlada odpravila 20. sep­ tembra 1870. Za obnovo cerkvene dr­ žave so se slovenski klerikalci zavze­ mali takole: »Obnovitev cerkvene države je za"vet krščanski svet zadeva največje važnosti. Poglavar cerkve, ki druži okrog sebe milijone vseh narodov in jezikov, mora biti vsem tem narodom enak. To pa more biti le, če je popolnoma neodvi­ sen v vseh svojih sklepih in dejanjih od vsake druge sile sveta. Gre namreč za to, da more cerkev po svojem vrhovnem poglavarju vedno in povsod nastopati kot nepristranska in nad vsemi posvet­ nimi tvorbami stoječa učiteljica vseh narodov, vzgojiteljica in sodnica. Sa­ mostojna, suverena posvetna oblast je njeno sredstvo v izvrševanju njenega božjega poklica, ne pa njen smoter .» Sprava med Vatikanom in Kvirina­ lom je bila podpisana 11. februarja 1929 in ko so klerikalci poudarjali, da je to svetovni zgodovinski dogodek, so tudi zatrjevali, da se središče krščanstva ne bo navezalo na italijansko državo v škodo svojega »vesoljnega poslanstva ». Ko je bil pozneje sklenjen konkordat z italijansko vlado, so pa trdili, da Va­ tikan ni pozabil na našo narodno manj­ šino v Italiji. Klerikalci so pravili, da je za varstvo slovenske narodne manj­ šine zelo dobro poskrbljeno, ker Vati­ kan v svojih konkordatskih pogodbah vztraja na tem, da se morajo postaviti škofom in župnikom pomočniki, ki bodo skrbeli za dušno pastirstvo v jeziku na­ rodne manjšine. Pri takem zatrjevanju jih ni prav nič motilo, ko je Vatikan prav tako, kakor nekdaj tržaškega ško­ fa dr. Karlina, odstavljal in premeščal tudi druge duhovnike samo zaradi tega, ker so bili zavedni Slovenci. . — tg. IVuš b o d o č i s i s t e m pluč n. Med nom inalno plačo v d en arju in vrednostjo eelotnih prejem kov v de­ n a rju , nakaznicah in bonih je zlasti ve­ lika razlika p ri poročenih delavcih družino, ki dobe živilske in nakaznice in bone ne le za sebe, m arveč tudi za člane svoje družine. Vzem imo spet p ri­ m er navadnega nekvalificiranega de­ lavca z m esečno plačo 3000 din, ki o pravlja najlažje delo (za k atero velja živilska nakaznica R 3 ), te r vzdržuje ženo in 4 otroke v sred n ji staro sti 2 do 7 let. T a delavec dobi za vsakega otroka na m esec doklado po 250 din. Mesečno dobi ža sebe 525 in d u strijsk ih bonov, za ženo 183 bonov, za vsakega otroka pa še po 250 bonov. S kupaj torej 1788 bonov v vrednosti 6832 din (vsak bon vreden 4 din). Ze v p rv em č ia n su smo izračunali, da je znašala v ju liju vred ­ nost živiisKe nakaznice R 3 1740 din. Ce še upoštevam o, da je znašala v ju liju , (po enakem raču n u ) vrednost navadne živilske nakaznice 1260 din. vrednost nakaznice za, otro k a v sred n ji starosti (D 2) p a 1538 din, tedaj vidimo, da je dobila vsa d ružina v tem mesecu živilskih nakaznicah vrednost 8152 din. U poštevati p a m oram o še prehram bene bone. Naš delavec dobi na m esec za se be 55 prehram benih bonov, za ženo 50 in za vsakega otroka po 70 bonov, sku­ paj torej 385 prehram benih bonov .vrednosti 1540 din (k e r je vsak bon vreden 4 din). Ce n a tej podlagi izra­ čunam o vrednost celotnih prejem kov, tedaj nam ra ču n pokaže nasiednjo sliko: jtlača otroške doklade in d u strijsk i boni živilske nakaznice prehranlbemi boni ■ kupaj 8000 din 1000 din 6832 din 8152 din 1540 din 21.524 din A m r H U tan k i p il p reb o d a i « aek l p etek n a fc a re jik e a b ejU ta V rednost celotnih prejem kov tega d e­ lavca je znašala to rej v ju liju nad 21.500 din. Ce bi v tem m esecu ukinili živilske nakaznice in bone in bi ta delavec p re je l okrog 21.500 din plače skupaj i povišanim i denarnim i dokla­ dam i za otroke, se ne bi njegova k up- naymoč p ra v nič sprem enila. Za sebe in družino bi lahko kupil enako količi­ no živil, obleke., obutve itd. kakor prej. Ob ukinjenju. zagotovljene preskrbe bo sk rb za otroke terjala določitev raz­ m erom a visokih otroških doklad, ki bo­ do p ri večjem StevUu otrok celo večje kakor sama plača, saj znaša tudi v na­ šem primeru vredno« plače samskega delavca navedene kategorije 7060 din, medtem ko Je vrednost plače delavca iste kategorije z ženo in 4 o troki večja z* 16.600 din. Ker verjetno oh preho­ du k novemu sistemu plač ne bomo uvajali posebnih doklad za ženo, bo morala biti Stota pl*6a delavca in uslužbenca vsaj tolikšna, kolikor je znašala doslej vrednost plače, nakaz­ nic j» bonov za delavca i ženo. E nako plačo pa bo moral Imeti tudi samski delavec. posledica velikih razlik, ki to nastale po sprostitvi trgovine ob višjih cenah na prostem trgu med noihlnalniml in realnimi plačami. Je tudi precejšnje iz­ enačenje realnih plač med posamezni­ mi kategorijami delavcev ln uslužben­ cev. Vzemimo za primer aam tkega de­ lavca s plačo 0000 din ln drugega de­ lavca a plačo 3000 din. plača prvega <Mme« Je 1« X denarju n 100 % večja od plače drugega; če pa upoštevam o realno plačo, k i znaša po vrednosti vseh prejem kov v prim eru prvega de­ lavca 10.060 din, v p rim eru drugega pa 7060 din, tedaj vidimo, da ima p rvi delavec le za 42% večjo realno plačo. Se bolj pa se skrči ta razlika pri delav­ cih z družino. Ce ostanem o p ri prim e­ ru delavca z ženo in 4 otroki, lahko ugotovimo, da znaša vrednost celotnih prejem kov prvega (z m esečno plačo 6000 din) okrog 24.500 din, vrednost celotnih prejem kov drugega (s plačo 3000 din) pa 21.500 din. R ealna piača prvega je torej le še za 14 % večja od realne plače drugega. N astale pa so še druge neskladnosti. Za n adurno delo se računa 50% p ri­ bitek k plači. K er pa piača za nad­ urno delo ni vezana z živilskim i nakaz­ nicam i in boni, je po svoji re aln i vred­ nosti dejansko m anjša od redne plače. D elavec s plačo 3000 din,, čigar p rim er tu obravnavam o, dobi za nadurno delo s 50% pribitkom 21.060 din, m edtem ko znaša vrednost njegove plače za redno delo, če upoštevam o vse prejem ­ ke v d enarju, nakaznicah in bonih, 34 din. Ce bi p rib ite k 50 % računali od realn e vrednosti plače n a uro, bi m oral znašati zaslužek za nadurno delo tega delavca 51 din. R azlika je torej p ra v znatna. Od tod pogosti pojav, da delavci nim ajo mnogo interesa delati čez uro. saj dobe za to delo le piačo v d enarju, ki jo lahko uporabijo samo za nakupe po višjih cenah na prostem trgu. T ako v e čk ra t slišimo, da se de­ lavcu »ne izplača« delati v nadurah. K er so p rejem k i v obliki živilskih nakaznic in bonov skoraj enaki Z3 vss kategorije delavcev in uslužbencev, so se bistveno zm anjšale razlike med pla­ čam i kvalificiranega in nekvalificira­ nega delavca, med plačam i za navadno in kom plicirano delo, oziroma med pla­ čam i uslužbencev z najvišjo in n a j­ nižjo kvalifikacijo, k a r bo treba v no­ vem sistemu plač popraviti. O tem bo­ mo govorili v prihodnjem članku. (fs) V te k s t i ln i tova rn i O tišk i vrh izd e lu ­ je jo č e d a l je lep š e v zo r c e b la g a R azm erom a m ajh n a Je T ekstilna to­ v arn a O tiški Vrh, ki spada pod lokalna p odjetja O krajnega ljudskega odbora Slovenj G radec. V endar je pa ni pod­ cenjevati, saj so izdelki, ki p rih ajajo Iz rok otlškovrhških tekstilcev, čedalje bolj Iskano blago. Posebno turingi in k ep er p latna gredo dobro v denar. Pod­ jetje že uspešno upravlja delavski svet, dobro se znajde uprava s tov. G ašper­ linom Maksom , d irektorjem , ln tov. B ukovcem Stankom , glavnim delovod­ jem . Tu zdaj sam! izdelujejo »revol- »verje« v svoji m izarski delavnici. Odjem alci posebno cenijo tu k a j b a r­ vane tekstilije, ki im ajo trpežno barvo ln so solidne tako n a soncu kak o r p ri pran ju . Č eprav so v ečk rat v zadregi za m a­ terial, so vendarle s planom nad 100 */.. P rav zaradi teh težav — predvsem za­ radi skrom nih zalog m ateriala, so p ri­ siljeni, da delajo le v dveh izm enah, čeprav bi bilo še več proizvodni- v n - h K olektiv Je ponosen na najboljše tk a l­ ke, večkratne u darnice Tončko Reonik, K risto Račnlk in A lojzijo Kotnik, v priprem i Je pa najb o ljša rijudm ila Su- šel. Več na tk alk deia na štirih strojih. Vsi .člani delavskega sveta slrer ie niso toliko razgledani in h k rati zavedni, da bi doprlnašal! k ak e pom em bne p red ­ loge. a so vendarle te dni z vso res- nostjo p retresali osnutek novega finanč- nega zakona ln postavili svoje m nenje. « lin i kolek- tiv» dovolj govaM » t a l i u , g . %