URN_NBN_SI_doc-NEI72QML

Vrednotenje kakovosti uporabniških storitev v visokošolskih knjižnicah Knjižnica, 2016, 60 (4), 149–175 151 in posredujejo svojim uporabnikom (študentom, profesorjem, raziskovalcem), bi se družbeni razvoj upočasnil, če ne že kar ustavil. Visokošolski sektor je namreč zelo pomemben pri ustvarjanju in tudi prenašanju novega znanja v družbo, česar pa ne bi zmogel brez močne informacijske podpore. V prispevku se ukvarjamo z vprašanjem, ali visokošolske knjižnice sledijo zah- tevam in pričakovanjem svojih uporabnikov. 1 Podan je splošni pregled nekaterih teoretskih razlag in metodologij, ki se v zadnjem času ukvarjajo z zadovoljstvom in pričakovanji uporabnikov storitev visokošolskih knjižnic. Uporabniki visoko- šolskih knjižnic predstavljajo eno najbolj zahtevnih uporabniških skupin. Če te knjižnice ne znajo prisluhniti potrebam svojih uporabnikov, težko odgovorijo na izzive, ki jih prinašajo nove informacijske družbe. Zelo hitro lahko zaostanejo v razvoju in se spremenijo samo še v »grobnico« nedostopnih in nikoli uporablje- nih virov znanja, namesto da predstavljajo odprt, dinamičen in živahen (fizični in virtualni) prostor posredovanja in izmenjave najbolj svežih informacij in znanj. V prispevku izhajamo iz osnovne predpostavke, da so predvsem tiste visoko- šolske knjižnice, ki so del javnih visokošolskih sistemov, začele slediti novim pogledom, ki postavljajo v ospredje vlogo in pričakovanja uporabnikov. Tako sledijo trendom, ki jih lahko opazimo pri vseh javnih knjižnicah po svetu. Kot javne knjižnice razumemo neprofitne storitvene organizacije, ki skrbijo, da je gradivo, ki ga te knjižnice zbirajo in hranijo, dostopno vsakomur. Javne storitve, ki jih opravljajo te knjižnice, financira bodisi država bodisi lokalna skupnost. V primeru visokošolskih javnih knjižnic finančna sredstva praviloma zagotavlja državni proračun. Tradicionalni pristopi pri ocenjevanju javnih knjižnic, vključno z visokošolskimi, niso neposredno vključevali uporabnikov knjižničnih storitev in so zato predstav­ ljali »… interno vrsto ocenjevanja« (Scott, 2004, str. 501). To velja tudi v primeru, ko se je skušalo simulirati izkušnje uporabnikov (Hernon in McClure, 1986). Tradicio- nalni pristopi so se opirali na relativno enostavne statistične kazalce ocenjevanja uspešnosti ali učinkovitosti njihovih ustanov: razmerje med številom nabavljenih in izposojenih enot knjižničnega gradiva, število vpisanih članov knjižnice itd. Ocene, ki so izhajale iz takšnih splošnih statističnih kazalcev, niso mogle podati popolne informacije o tem, ali neka knjižnica skrbi za kakovost svoje ponudbe. 1 Članek nadgrajuje nekatera teoretska spoznanja pred leti opravljene empirične analize. Em- pirična analiza med uporabniki storitev knjižnice je bila izvedena v okviru diplomskega dela (Mali, 2010). Rezultati te empirične analize (temeljila je na anketiranju naključno izbranega vzorca obiskovalcev knjižnice Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani ) in pregled nekaterih virov na to temo so nas kasneje usmerili k temu, da smo se lotili dodatnega preučevanja stališč strokovnjakov, ki se ukvarjajo s tem vprašanjem.