URN_NBN_SI_doc-NEI72QML

Vrednotenje kakovosti uporabniških storitev v visokošolskih knjižnicah Knjižnica, 2016, 60 (4), 149–175 153 visokošolske knjižnice v zadostni meri zavedajo dejstva, da »so uporabniki tisti, ki dajejo legitimnost delovanju knjižnic.« (Quinn, 1997, str. 359) Bibliotekarski strokovnjaki, ki se ukvarjajo z analizo informacijskih potreb, 3 opozarjajo, da je za prihodnji razvoj knjižnic pomembno upoštevati naslednje temeljno načelo tržnih gospodarstev: »Če uporabniki pravijo, da je to kakovo- stna storitev, potem to je to. Če tega ne rečejo, potem to ni to. V tem primeru ni več pomembno, kaj si o ravni svojih storitev predstavlja knjižnica.« (Hernon in Altman, 1996, str. 6) Zahteva po upoštevanju zgoraj navedenega načela je nenazadnje posledica šte- vilnih in hitrih tehnoloških sprememb, ki se dogajajo še posebej na področju visokošolskih knjižnic. Tehnološke spremembe se nanašajo na prehod od tradi- cionalnih k digitalnim oblikam storitev. Ambrožič (2012, str. 73) navaja naslednjo spremembo, ki jo prinaša razvoj novih tehnologij: »Do pojava interneta knjižnice niso imele resnih tekmecev. Uporabniki so se morali sprijazniti z njihovimi pravili in postopki, tudi če so bili zapleteni in neprijazni do njih, sicer niso imeli dostopa do informacij. Prehod z analognih na digitalne vire in dostopnost zmogljivih is- kalnikov je vlogo knjižnic kot posrednikov informacij resno ogrozila, knjižnice so postale le eden od številnih kanalov za pretok informacij do uporabnikov, digital- ne zbirke, ki niso omejene na prostor in odpiralni čas knjižnice, pa so zmanjšale pomen njihovih lokalnih zbirk.« Danes študent lahko od koderkoli, včasih zgolj z dotikom zaslona na svojem mo- bilnem telefonu, preiskuje baze podatkov in tudi že prebira besedila. Tako se mu ponujajo številne možnosti, da pride čim hitreje do želene informacije. Prav zaradi sprememb, ki so posledica novih tehnologij, je potrebno na ponovno pre- misliti o današnjem poslanstvu visokošolske knjižnice. To ne pomeni, da bodo vse tradicionalne knjižnične storitve, tudi tiste, ki se nanašajo na specifično delo- vanje visokošolskih knjižnic, enostavno ugasnile. Po eni izmed študij Association of Research Libraries (ARL) v ZDA je širjenje uporabe elektronskih informacijskih virov odpravilo funkcijo klasičnih referenčnih centrov. Po tej študiji naj bi na vseh vrstah ameriških raziskovalnih univerz samo v obdobju desetih let, od 1998 do 2008, prišlo do 58 % padca tedenskih referenčnih povpraševanj (Peters, 2015). Kljub temu pa vloga klasičnih referenčnih centrov ni bila kar odpravljena. Temu pritrjujejo številne analize. Študentje so tako na primer v okviru Baggetove in Williamsove raziskave trdili, da jim široka dostopnost informacijskih virov ne 3 V angleščini se je za analizo informacijskih potreb uveljavila kratica INA, kar pomeni »informa- tion needs analysis« (Dorner idr., 2015).