URN_NBN_SI_doc-NEI72QML

Miha Mali 154 Knjižnica, 2016, 60 (4), 149–175 zadošča, potrebujejo tudi strokovnjake, ki jih učijo, kako naj te vire kakovostno uporabijo (Bagget in Williams, 2012). Razvoj digitalne tehnologije sam po sebi torej ne prispeva k dvigu kvalitete knjiž­ nične storitve. Prisotne morajo biti tudi druge predpostavke. Celo več – če niso za- gotovljeni vsi pogoji, zaupanje študentov v moč digitalnih informacij začne celo upadati (Catlow, Górny in Lewandowski, 2015; OCLC, 2006). Zato se lahko, ne glede na vse spremembe, ki jih danes spremljamo na področju zbiranja, hranje- nja, posredovanja in uporabe informacijskih virov v visokošolskih knjižnicah, v celoti strinjamo z oceno Ambrožičeve (2012, str. 60), ki pravi, da se niso uresničile črnoglede napovedi izpred kakšnih dveh desetletij, po katerih naj »… bi knjižnice v smislu fizičnih zgradb, ki naj bi jih postopoma zamenjale digitalne knjižnice in elektronske storitve, izginile.« K spremembi pogledov na vlogo uporabnikov sili danes visokošolske knjižnice tudi vedno bolj neizprosna konkurenca. Zlasti v zadnjih desetletjih morajo viso- košolske knjižnice konkurirati celi vrsti drugih ponudnikov informacij. Mednje lahko štejemo različne internetne ponudnike, knjigarne, informacijsko doku- mentacijske centre itd. Raba novih tehnologij in premik k digitalnim informacij- skim virom povečuje konkurenco med različnimi ponudniki informacij (Gessner in Eldermire, 2015; Levine-Clark, 2014; Ambrožič, 2012). Da bi se prilagodile tem novim konkurenčnim pogojem, visokošolske knjižnice uvajajo nekatere zanimi- ve inovacije s ciljem pritegniti uporabnike k načrtovanju knjižničnega razvoja. Omenjene inovacije, o katerih pišejo različni avtorji (glej Islam, Agarwal in Ikeda, 2015; Meunier in Eigenbrodt, 2014; Khoo, Rozaklis, Hall in Kusunoki, 2016), pred- stavljajo najboljšo pot pri preseganju razkoraka med potrebami in pričakovanji uporabnikov in ponudnikov storitev. Zanimiv je primer t. i. uporabniškega pristopa pri nabavi gradiva knjižnice na Univerzi Arizona (Richardson, 2013). Uporabnikom knjižnic je omogočeno, da identificirajo t. i. »signifikantne uporabe« e-knjig, ki spodbujajo knjižnice k nji- hovem nakupu. Prav tako so zanimive tehnike komentiranja knjig na WorldCat, LibraryThing, GoodReads ali Amazon, ki jih posnemajo knjižnice v svojih raču- nalniških katalogih. Takšni inovativni primeri se ne omejujejo samo na povratna sporočila glede nabave gradiv in digitalnih informacij. Znani so tudi primeri viso- košolskih knjižnic, ki so na začetku svoje gradnje ali prenove povabile uporabni- ke k posredovanju idej o tem, katera prostorska rešitev se jim zdi najboljša. Zaradi uvajanja novih tehnologij, ki so povezane s hranjenjem in uporabo informacij, včasih kar pozabimo, da je prostorska razporeditev v visokošolskih knjižnicah za uporabnike še vedno izredno pomembna. Pritegnitev obiskovalcev knjižnic k urejanju njihovega prostora se zdi še posebej inovativna zlasti na visokošolskih ustanovah. Fizični prostor je v tej vrsti knjižnic vedno igral izredno pomembno