URN_NBN_SI_doc-60FF5P3L
If. kongres Zveze komunistov lesne in Hercegovine Nadaljevanje s 1. strani čemer ie poudaril, da je delavski razred dobil v polnem smislu .od. ločilno vlogo v ‘ekonomskem in družbenem .živijenju, države ter . možnost, da x še bolj razvije kot temeljna sila v socialistični gra ditvi. Zato se mora Zveza ko munistov baviti s problemi, ki iz virajo iz dela delavskih svetov, tein bolj, ker se mora upoštevati relativno nagli razvoj industrije, z njim pa tudi razširjenje delav skega razreda iz vrst kmetov. Nadalje je Djuro Pucar navedel nekaj, pomanjkljivosti v delavskem samoupravljanju, kakor so na primer nezadostno sodelovanj de lavskih kolektivov v .-upravljanju in nadziranju dela delavskih sve tov ter razne težnje lokalizma in partikularizma. S svojim politič nim in idejnim delom med delav ci se mora Zveza komunistov od ločno in dosledno boriti proti vsem pojavom, ki zavirajo ures ničenje zgodovinske misije naše ga delavskega razreda, čigar do sedanje uspehe spremljajo z zani manjem progresivne sile vsega sveta. Ko je govoril o nekaterih na čelnih vprašanjih in nalogah v zvezi z ustanavljanjem komun, je D juro Pucar poudaril, da se danja teritorialna razdelitev ne ustreza potrebam družbeno-eko- nomskega razvoja, zaradi česar bo potrebno zmanjšati število okrajev in občin, pri čemer se morajo upoštevati ekonomske, prometne in druge okoliščine. No va teritorialna razdelitev se ne more zamisliti brez sodelovanja ljudstva, ker gre tu za njegove življenjske interese. Teritorialna preureditev občin in okrajev se more uspešno izvršiti samo, v ko likor se bo na to gledalo skoz; prizmo današnjih druibeno-eko. nomskih izprememb m s stališča, kako bo vplivala na materialni in kulturni napredek posameznih krajev. Zatem je Djuro Pucar poudaril, da kmetijstvo najbolj zaostaja v Besni in Hercegovini, čeprav se ne more reči, da na vas» ni bilo pomembnejših izprememb in na predka. Standard kmeta v Bosni in Hercegovini se je v splošnem zboljšal v primerjavi s predvoj nimi razmerami. Danes se postav ila vprašanje, kako pomagati kmetu, da bi čim. več pridelal za trg,-saj ima v mnogih krajih vec dohodkov iz nekmetijske delav nosti kakor pa iz kmetijske. Ukre pi za pospeševanje kmetijstva bo. do dali najboljše uspehe, če jih bodo izvajale zadruge in zadruž ne zveze. Ker , je individualni kmet glavni proizvajalec v kme tijstvu in ker je od proizvodnje na njegovem posestvu .odvisno da nes naše. kmetijsko gospodarstvo, se mu mora z vsemi sredstvi po magati k povečanju njegove pro izvodnje. Pri tem se ni treba bati nevarnosti povečanja kapitalistič nih elementov na vasi. Vse objek tivne okoliščine, današnje in bo doče, silijo individualnega kme ta k čim'dalje večjemu organizi ranju, k medsebojnemu sodelova nju in sodelovanju s socialističnim sektorjem. Djuro Pucar se je nato bavil s prizadevanji za pobijanje nepi smenosti, razvijanje zdravstvene službe in higienskega napredka n* vasi, za napredek zaostalih go spodarstev, za strokovno usposab ljanje kmetovalcev, posebno mla dine, za uvedbo naprednejših agrotehničnih in drugih ukrepov v kmetijstvu. Ko je govoril o ideološko-poli- tičnem delu v Zvezi komunistov, ie poudaril, da morajo komunisti v bodoče mnogo več proučevati stvarnost in bolje razumevati njen razvoj, da bi postali moč, ki idejno zedinjuje in vodi naprej delovne ljudi ter jim odpira bolj šo perspektivo. Komunisti ne smejo nikdar ravnodušno gledati na razne protisocialistične in pro tidemokratične pojave v svoji sredi, na tuje vplive in težnje, ki razbijajo enotnost delovnega ljud stva in ga vlečejo nazaj, še manj pa smejo dopustiti, da bi prodrli taki vplivi v njihove vrste. Dejal je rodi, da se Socialistič na zveza uspešno razvija v javno tribuno, na kateri se obravnavajo ter politično ocenjujejo razne za deve. V kolikor se bo množična kritika raznih negativnih poja vov ter kontrola dela vodstev v gospodarskih in družbenih organi, zacijah nadalje razvijala, bo to velikega pomena, ker je Sociali stična zveza oni kraj, kjer se predočujeio slabosti in se vpliva na zboljšanje dela organov delav skega samoupravljanja, zborov volivcev in ljudskih odborov. V organizacijah SZDL se morejo tu di najuspešneje predočevati in kritizirati razni protisocialistični, birokratični in drugi reakcionarni pojavi. Zato je danes za vsakesa komunista prav SZDL ono polje dela, kjer se more boriti za vse raznovrstne naloge, ki jih vsilju je življenje, in kjer more priti do popolnega izraza ter pokazati, koliko velja. Već dosledne borbe in več prezira tatovom in špeku lan tom , ki se o k o r iš ča jo na račun skupn osti! Mestni ljudski odbor Maribor je razpravljal o po javih gospodarskega kriminala Pred volitvami novihodborov SZDLv Beli krajini Skrb za povečano kmetijsko proizvodnjo in za napredno socialistično vzgojo mladine Prva sezona »Oospsdar- skega razstavišča« Ljubljana, 25. dec. (Tanjug). Navcustanovljeno ljubljanska »Gospodarsko razstavišče« je že sklenilo pogodbe za 7 raz nih razstav za svojo prvo se zono v prihodnjem letu. Pro stori tega novega sejma bodo odprti v načefku junija s prvo mednarodno razstavo o prede lavi in uporabi lesa. Ob 50 -letnici turističnih or ganizacij v Sloveniji, v mese cu juniju, bo prirejena na Go spodarskem razstavišču prva zvezna turistična razstava. Po leg teh bo prihodnje leto še mednarodna razstava embala že. in sicer v mesecu avgustu, -septembra pa mednarodna vinska razstava in prvi obrtni ški sejem. V oktobru bo Te den usnja in obutve, konec le ta pa II. mednarodna razstava radia in telekomunikacij. Črnomelj, 25. dec. Danes je bil v Črnomlju razširjen sestanek SZDL za Belo kra jino pod predsedstvom Mar tina Žuglja- Razpravljali so o družbenem planu za leto 1955, Okrajni odbor SZDL v Golju jo razpravljal o družbenem pianu Celje, 25. dec. V dvorani okrajnega sindikalnega sveta v Celju je bil dopoldne sesta nek začasnega združenega od bora Socialistične zveze za celjski in šoštanjski okraj. Se stanku so prisostvovali tudi člani začasnega komiteja Zve ze komunistov obeh doseda njih okrajev. Na sestanku je predsednik okrajnega odbora Socialistične zveze tov. Frane Simonič govoril o najvažnej ših načelih zveznega družbe nega plana za prihodnje leto. Glede na lokalne probleme se kaže, da bo letošnji družbeni plan zagotovil potrebna sred stva za investicijska dela v rudniku Velenje, nadalje za termoelektrarno v Šoštanju, kjer bedo do konca prihodnje ga leta v obratu 4 agregati in za nadaljevanje del v železar- - ni v .Štorah. .V-razpravi o novi uredbi o plačilnem sistemu pa je konferenca predlagala de lovnim kolektivom, naj se čimiprej lotijo sestavljanja norm. m . b Budnik Zagorje dosegel letni plen ZAGORJE, 25. dec. Danes zjutraj je rudnik Zagorje do segel letni plan. Kljub izredno težkim pogojem, ob katerih de lajo delavci v jamah, je bil plan predčasno dosežen. Treba je dati vse priznanje požrtvo valnosti zagorskih rudarjev, ki so predvsem v zadnjem času znatno zvišali proizvodnjo. Vče raj so poslali iz jam rekordno število premoga — 1920 ton. Mn » o t r ’ u i e u g o v o r e ob Izidu trgovinske uredbe Skoraj-.enoletni obstoj samo stojnih trgovin v Beogradu ni izpolnil pričakovanj. Na nedav nem posvetovanju tržnih in špektorjev so ugotovili celo vr sto pomanjkljivosti in končno sklenili, naj ostanejo še naprej samostojne samo take trgovine, ki zaposlujejo vsaj šest ljudi. -Da bi bilo nadzorstvo uspeš nejše, so razen tega predlagali uvedbo paragonskih blokov ter prepoved zaposlovanja nepla čanih sorodnikov in zahtevali, da se s posebnimi predpisi ure- SHi V potrti žalosti sporoča mo vsem sorodnikom, pri jateljem. znancem in so- sošolctcn iz 1 jubij. gluho nemnice. da nam je po mučni bolezni umrl naš ljubljeni in skrbni mož, oče. brat, stric in svak Franc Zakotnik Pogreb dragega pokojni ka bo v. ponedeljek, 27. de- .eembra ob 15. uri iz hiše žalosti. Škofja Loka — Stari dvor. 25 decembra 1954. Žalujoči: žena Marija, hčer ka Anica, sinova Ciril in Gašper, brata in sestra ter ostalo sorodstvo. TUD! LETOS BOMO RAZDELILI IZŽREBANIM REŠEVALCEM NAŠE mmiEiim križanke IGO LEPIH NAGRAD v skupni vrednosti p r e k o ’’50.000 DIN plačilnem sistemu in organi zaciji SZDL. Velika in vsestranska go spodarska dejavnost v Beli krajini je močno razgibala široke ljudske množice. Po sebno ugodno so kmetje spre jeli kmetijski teden in so hvaležni strokovnjakom za pomoč, posebno pri živini. Kmetje so dovzetni za napre dek, obenem pa ostro kriti zirajo razne nepravilnosti, ki škodujejo posameznikom in državi. Največ pripomb je glede na birokratsko izvaja nje gozdnega zakona, saj so primeri, da imajo kmetje do voljenje za poseko določene količine drv, če pa nekaj vej presega odobreni kontingent, morajo iskati novo dovolje nje in plačati ponovno takso. Dosti razburjanja je tudi okoli odmere davkov, kar po vzročajo nepravilno in nere alno urejeni katastri- Ker vlada občutno pomanj kanje kmetijskih pridelkov, bodo kmetje v bodoče usme rili svojo proizvodnjo in pri delovali več za trg, s čimer bodo zboljšali tudi svoj po ložaj. To smer bodo posebno podprli z družbenim planom za leto 1955, ki bo pretežno podpiral kmetijstvo. Aktualna je tudi borba proti prekupče valcem, ki jim radi nasedajo tudi upravni' odbori kmetij skih zadrug. Delovni kolekti vi bodo ob sprejemanju tarif nih pravilnikov izločili iz svoje srede neproduktivne elemente in iskali notranje rezerve za povečanje plačne ga sklada v p>odjetju. Delegati so razpravljali tu di o kulturno-prosvetnem de lu in obsojali razne mistične in mračnjaške pojave na vasi. Menili so, da ni primerno učiti v šolah moško mladino pletenja in vezenja in da bilo bolje, ako bi jih učili cepiti in vzgajati sadno drevje- O tem naj bi se progovorili tudi ostali strokovnjaki na terenu. Organizacijska oblika SZDL bo v bodoče taka, da bo več bližnjih vasi imelo svoj kra jevni odbor. Doslej je včla njenih v Socialistično zvezo 6800 članov, kar pa je glede na množično udeležbo ljud stva v naši splošni družbeni problematiki občutno prema lo. Volitve bodo trajale do konca februarja in bo Sociali stična zveza ob tej priliki sprejemala tudi nove člane. ... •-. ykh' . Maribor, 25. decembra 1954. Na včerajšnji 44. skupni seji obeh zborov MLO Maribor Je bila glavna točka dnevnega re da poročilo Okrožnega sodišča, v katerem je predsednik tov. France Venturini izčrpno poro čal o gospodarskem kriminalu v mariborskih podjetjih. Do 8. decembra 1954 je Okrož no sodišče obravnavalo 730 ka zenskih primerov kriminala zoper odrasle in 29 primerov zoper mladoletnike. Odraslih storilcev v teh zadevah je bilo 1948, mladoletnikov pa 31. V primerjavi s prejšnjimi leti predstavljajo te številke veliko povečanje, vendar ne gre pri tem zgolj za povečanje krimina litete, temveč so temu vzrok tudi močno razširjene kompe tence okrožnega sodišča po spremenjeni zakonodaji. V ve liki meri pa vpliva na poveča nje teh številk boljše delo or ganov notranje uprave, saj je bilo veliko letos odkritih kaz nivih dejanj izvršenih že v prejšnjih letih. Od 730 zadev z vsega obsež nega področja Okrožnega sodi šča odpade na ožji okoliš Ma ribora 224 zadev ali 38°/o s skupaj 621 odraslimi in 28 mla doletnimi storilci. Največ kri minala odpade na kazniva dejanja zoper družbeno in za sebno premoženje, predvsem pa na družbeno. Pravo sliko o teži gospodarskega kriminala, ki se je letos zelo pojavil, dobimo, če jo ocenimo po podatkih o po vzročeni škodi, ki znaša pri bližno 40 milijonov dinarjev. Pri tem pa so upoštevani le efektivni stroški, ne pa škoda, ki je nastala s tem, da se ni odvajala akumulacija in druge družbene dajatve. enostavnejšega, nenevarnega. Navedel Je primer obtoženca Iviča, ki se te dni zagovarja pred ljudskim sodiščem zaradi velikih poneverb v Predilnici in tkalnici v Mariboru. Ta ob toženec je dejal, da pri privat niku ne bi vzel niti svinčnika, ker bi smatral to za tatvino — vendar si je v podjetju prisvo jil na kazniv način čez 800.000 din! Ker gre dejansko tudi pri tem kriminalu za nič drugega kot tatvine, goljufije in pone verbe, bi jih bilo umestneje precizirati s historičnimi ozna kami: tatovi, goljufi, vlomilci itd. Odborniki so ta predlog so glasno podprli. V nadaljevanju poročila je tov. predsednik dejal, da so se po sprostitvi blagovnega denar nega gospodarstva pojavili ne kateri negativni pojavi, da je posamezne drobne proizvajalce in špekulante, pa tudi delovne kolektive zajela prava »zlata mrzlica«, da z vsem mogočim trgujejo. Pojavile so se najraz ličnejše oblike izigravanja za konitih določil, sprostile so se kapitalistične tendence in zopet prišle do Izraza v iskanju vrzeli v novem gospodarskem sistemu. Pri mariborskih podjetjih pred vsem v izkoriščanju monopolne ga položaja, kopičenju deviznih sredstev (primer Predilnice in tkalnice) itd. Seveda je potrebno imeti pred očmi ob ugotavljanju povečanja kriminala dejstvo, da je eno najmočnejših industrijskih sre dišč, kjer so sredstva nakopi čena. Zal je bil letos odkrit kriminal v številnih podjetjih, zlasti v. velikem obsegu pa v Mariborski tekstilni tovarni, v Predilnici in tkalnici, pri Les- no-industrijskem podjetju in v Delavnicah .železniških vozil. V Mariborski tekstilni tovarni je Ali je naziv »gospodarski bila odkrita ena največjih ta- di način poslovanja z blagom. Po šestmesečnih izkušnjah je namreč tržna inšpekcija prišla do sklepa, da olajšujejo dose danji pogoji poslovanja v samo stojnih trgovinah gospodarski kriminal in razne malverzacije. Borba proti malverzacijam in zlorabam je posebno težka v gostinstvu. Medtem ko je v sa mostojnih trgovinah še mogoče nadzirati realno kalkulacijo marže, pa ni v gostinstvu no benih predpisov o nadzorstvu nad kakovostjo hrane, njenim sestavom in količino. To velja tudi za pijače. Kontrola je tem težja, ker je premalo tržnih in špektorjev. Ta šteje le 70 ljudi, gospodarskih organizacij, ki bi jih» morala redno nadzirati, pa je v Beogradu 8000; od teh je skoraj 500 samostojnih obratov. Kljub tako nizkemu številu zaposlenih je tržna inšpekcija pregledala nad 2500 gospodar skih organizacij in se uspešno borila proti neurejenemu zapo slovanju, preseganju cen, upo rabljanju neplačane delovne sile in drugim nepravilnostim. Od prodajaln, ki jih imajo v Beogradu zadružne in privatne organizacije, izven Beograda, jih posluje skoraj ena tretjina brez dovoljenja. I. S. Predlog Združenja miinske industrije Srbije - Beograd, 24. dec. Združenje mlinske industrije Srbije je včeraj sklenilo predložiti od govornim državnim organom zahtevo, da se spremeni ured ba o prometu z žitom v toli ko, da naj bi se kontingen ti pšenice razdeljevali pro porcionalno po zmogljivosti mlinov in ne po potrebah re publik. Na sestanku Združe nja so poudarili med drugim, da mlini v Srbiji, ki pred stavljajo 65°/» celokupne mlinske industrije FLRJ, tre nutno delajo samo s 50“/# procentno zmogljivostjo, v prvi vrsti zaradi pomanjkanja žita. medtem ko mlini v dru gih republikah niso sposobni predelati vse količine žita, ki ga dobe- Zmanjšanje davka na doho dek v Avstriji. Avstrijski fi nančni minister je sporočil, da bo s 1. januarjem 1955 znižan davek na dohodek po vprečno za okoli 10 odstotkov, primeru nizkih dohodkov odstotkov Za davčne obve- zance z otroci predvidevajo še posebne olajšave- ». Blagovna izmenjava med Ita lijo in Albanijo bo znašala po novem trgovinskem sporazumu, ki so ga te dni podpisali, 2 mi lijona, 560 tisoč dolarjev ali 1600 milijonov lir. Albanija bo iz važala predvsem surovo nafto, kromovo rudo, volno, surove kože, gradbeni les, pesek, sili kate in druge surovine, Italija pa predvsem volno in laneno predivo, konopljo, tekstilne iz delke in izdelke iz jute, pluto- vino, industrijske in živilske maščobe, laneno olje, cigaretni kriminal« primeren? Običajno imenujemo kazniva dejanja zoper družbeno premo ženje gospodarski kriminal. To variš Venturini je upravičeno postavil vprašanje, če je tak naziv za te storilce, saj daje vtis, da ima nekak privilegiran prizvok, in odpira zgrešeno mnenje, da gre za nekaj lažjega, VESTI | papir, riž, kemične izdelke itd. To je prva povojna trgovinska pogodba med Italijo In Albanijo in edina, ki,jo je doslej Albani ja sklenila z neko zahodno dr žavo. Zahodnonemška paroplovna dražba »Hamburg-America L i nie« bo imela leta 1956 32 ladij s skupno 172.000 tonami. Danes ima ta družba 24 ladij s skupno težo 134.000 ton, medtem ko je imela pred vojno 100 ladij s skupno težo 750.C00 ton. Družba že vzdržuje vse proge, ki jih je imela pred vojno, vendar od hajajo ladje v večjih presled kih. D a b i z m a n j š a l i n e p i s m e n o s t so v LR Srbiji sprejeli predlog zakona o obveznem pošiljanju otrok v šole v i bo šlo zmanjšanje celo čez 10 Beograd, 25. dec. (Tanjug). Odbor za prosveto republi škega zbora ljudske skupščine Srbije je sprejel danes pred log zakona o obveznem poši ljan ju otrok v šolo. Po tem Da ne bi indu str iji šamotne opeke zm an jk a lo surov in Predlogi proizvajalcev gline in šamotne industrije FLRJ Aeograd, 25. dec. (Tanjug). Na sestanku proizvajalcev ognjestalne gline in industrije samota FLRJ, ki je bil danes v zvezni industrijski zbornici, je bilo poudarjeno, da je tre ba že v prihodnjem in nasled njih letih razširiti dosedanje in odpreti nove rudnike gline. Ta ukrep terjajo neizkorišče ne zmogljivosti domačih to varn šamota, keramike in steklarn, katerim bo v prihod njem letu primanjkovalo nad 30.000 ton gline za normalno proizvodnjo. Proizvajalci so predlagali naj bi čimprej izdelali elabo rat o rudniku gline v Rudov- cih in zahtevali investicijski kredit. Predlagali so tudi, naj se prične takoj izkoriščati ne katera manjša nahajališča ter da naj zvezni in republiški zavodi za geološka raziskova nja dokončno doženejo, ■ kakšnimi rezervami ognjestal ne gline razpolaga naša drža va. Glede oskrbovanja tovarn z električno energijo so predla gali, nai se za prihodnje leto določi plan razdeljevanja električne energije na posa mezne tovarne, električne cen trale pa naj bi jamčile, da bo do dobavile dogovorjene ko ličine elektrike. Ce ta problem ne bo rešen, obstoji nevarnost, da v prihodnjem letu ne bo predelana niti tista glina, ki jo bomo zaradi pomanjkanja doma, uvozili iz tujine, zaradi česar bi morale predvsem že lezarne občutno zmanjšati svojo proizvodnjo. zakonskem predlogu so starši in skrbniki dolžni zagotoviti otrokom redno obiskovanje šole. Za starše in skrbnike, ki ne bi izpolnjevali določb tega zakona, so predvidene denar ne kazni do 10.000 din ali za porne kazni do 30 dni. V načelni razpravi je bilo poudarjeno, da je potrebno sprejeti ta zakon, da bi pre prečili dvig števila nepisme nih, ki iih je v republiki Sr biji okrog 27% z ozirom na število prebivalcev. Ugotovili so, da samo osnovnih šol v Srbiji ne obiskuje okoli 25.000 otrok, kar predstavlja stalni vzrok nepismenosti Poleg tega 22% števila otrok, ki se vpi šejo v prvi razred, ne konča osnovne šole, v višje razrede osemletke pa se vpisuje samo 63% učencev, ki so končali nižje razrede. Od tistih, ki se vpišejo v višje razrede osem letke, jih samo polovica kon ča šolanje. tinskih mrež po osvoboditvi, saj se je doslej zagovarjalo zaradi tatvin in prikrivanja okoli 150 ljudi, ki so pokradli za blizu 13 milijonov dinarjev. Kradli so skozi daljše obdobje, povezani v skupine, katerim so bili na čelu ponavadi mojstri, ki so znal pritegniti v svoj umazani posel še kontrolne organe v podjetju tako, da so odvažali ukradeno blago celo z vozički. Isti pojav je bil v Predilnici in tkalnici. : Pogosti so bili v Mariboru in okolici tudi pojavi verižništva z lesom. Nepošteni nakupovalci so poceni nabavili les od pri vatnikov, ga sporazumno z uslužbenci drugih podjetij pro dali dražje tem podjetjem, pri tem pa les gotovinsko obraču navali z lažnimi računi kake zadruge, kakor bi bila ta pro dajalec. Tako so se izognili vsem obveznostim, ustvarjeno razliko v ceni pa si prisvojili in razdelili. Bivši direktor podjet ja LIP Vilko Hvala in sokrivci so izkoristili pomanjkljivo evi denco in si prisvajali cele va gone lesa, ter prišli do milijon skih izkupičkov. Na isti način je posloval Kamerički v Delav nici železniških vozil. Poneverjen denar so ti druž beni škodljivci nalagali v zlate dragocenosti in tujo valuto in tako zapadali v nov kriminal. Take zadeve so odkrili v pre iskavi zoper vodilne uslužbence Predilnice in tkalnice, pri ne katerih zlatarjih, zlasti pa med obrtniki. Organi notranje upra ve so samo letos zasegli 15 kg zlata, dosti srebra, dragih ka mnov in tujih valut. Govoreč o raznih oblikah go spodarskega kriminala je tov. Venturini navedel primere pro daje osnovnih sredstev zato, da je bil izkupiček lahko izkazan kot dobiček. Mnogokrat že ob izdaji novih gospodarskih pred pisov »nepogrešljivi strokovnja ki« v podjetjih stikajo glave in iščejo poti, kako bi se jim iz ognili. Mariborska finančna in špekcija in gospodarsko okrož no sodišče bi lahko o tem mno- gokaj povedala. Posebej je omenil tudi nega tivno vlogo nekaterih maribor skih obrtnikov, saj je bilo pred sodiščem 28 obtožencev iz nji hovih vrst, ki so zagrešili težja kazniva dejanja. Kaže, da so ti obrtniki pozabili na čase, ko so se s težavami prebijali skozi življenje — kako naj sicer ra zumemo njihovo prizadevanje, da nagrabijo čimveč denarja, ne glede na to, kako žive drugi delovni ljudje. Značilno je, da ima večina kaznovanih karak teristično preteklost — njihov prispevek k osvoboditvi in iz gradnji je bil skromen, ali ga sploh ni bilo, odnosno je bil ne gativen. Tako si lažje razlagamo izjavo obrtnika Kompare, da velja med obrtniki nekak dogo vor, da bodo vsi javljali na upravo za dohodke za 25 odst. nižji promet, ali primer Gustin čiča, ki je veljal za uglednega moža, vendar je napeljal pošte nega delavca-proletarca, izko riščajoč njegovo stisko, da mu je za bora 2 litra mleka dnevno kradel v Delavnici železniških vozil dragoceno kovino v vred nosti čez pol milijona din. Cas je, da pošteni mariborski obrt niki v Mariboru končno očisti jo svoje vrste! Naj omenimo samo še en pri mer kaznivega dejanja ogroža nja javnega prometa, ali bolje rečeno odnosa delavskih svetov do kaznivih dejanj, ki jih za krivijo njihovi uslužbenci. Di rektor Tovarne usnja v Slove njem Gradcu se je pijan zale tel z avtom, ki je last podjetja, in ga razbil. Sodišče je zahte valo od tovarne, da sporoči, koliko bo zahtevalo odškodnine. Podjetje pa je z dopisom, ki ga je podpisal sam prizadeti, od govorilo, da je delavski svet sklenil, da odškodnine ne bo zahteval, češ da krivda direk torja m dokazana. Na ponovno zahtevo sodišča je prišel odgo vor z isto vsebino, podpisal pa ga je eden izmed članov delav skega sveta. Ali bi člani delav skega sveta tega podjetja za vzeli enako stališče, če bi mo rali škodo plačati iz svojih že pov? V razpravi, M je sledila po ročilu so prisotni sodniki pose bej opozorili na malomaren odnos podjetij do odškodnine, ki jo krivcem prisodijo sodišča. Za uveljavljanje pravic oškodo vanega podjetja se le-ta sploh ne obračajo ra pomoč na sodi šče, temveč je največkrat sodi šče tisto, ki mora ščititi interese podjetij. Zelo burna je bila razprava okoli vprašanja kaznovalne po litike. Vsi odborniki so za sto rilce, ki zagrešijo tatvine v pod jetjih in druge prekrške, ki jih imenuj emo gospodarski krimi nal, zahtevali ostre kazni, saj so ugotovili, da niso to ljudje, ki bi se okoriščali zaradi stiske, temveč so pretežno dobro situi rani »bivši ljudje«, dekiasi- ranci, ki skušajo na ta način izpodkopavati naše gospodar stvo. Poudarili so potrebe večje budnosti in kontrole, na drugi strani pa več prezira do gra- bežijivcev in goljufov! (jp) V KAKŠNIH KROGIH BO PRODAJALA NAROBNA BANKA DEVIZE NA POSEBNIH SESTANKIH Posvetovanje v Kopru o komunah Koper, 25. dec. V Kopru je bilo dopoldne posvetovanje tajnikov večine slovenskih okrajev, ki so se ga udeležili tudi tajniki iz Gorice, Postoj ne in Kopra. Razpravljali so o bodočih komunalnih statutih. V zvezi z osnutkom statuta so se pogovorili o razmejitvi in pristojnosti med osnovno ce lico — komuno v občini in okrajnim ljudskim odborom, bodočo skupnostjo komun Sprejeli so načelo, da jx>đe pristojnosti vseh komun ena ke ne glede na to, ali bodo v začetni prehodni dobi vse ko mune tudi dejansko že spo sobne vse svoje pristojnosti tudi izvajati. O novem osnut ku statuta komun bodo tajni ki okrajev razpravljali še pri okrajnih iniciativnih odborih za ustanavljanje komun, nato pa bodo 12. januarja v Lju bljani razpravljali o vseh ti stih pripombah, ki bi iih po samezni okraji imeli o tem osnutku. Kasneje bodo ta ma- teral predložili republiški ko misiji za pripravljanje komun Po končanem delu so gostje popoldne obiskali novopriklju- cene vaši bivše cone A in si ogledali nekatera industrijska podjetja v koprskem okraju. J. I». Kot smo že poročali, bo po no vih deviznih predpisih Narodna banka prodajala devize na po sebnih sestankih deviznih obra čunskih mest, za potrebe osnov nih surovin, pomožnega materiala in široke potrošnje v takozvanih krogih oz. po blagovnih skupinah (artiklih). — V zvezi s tem bo te dni Narodna banka objavila začasno razvrstitev teh artiklov in krogov, na katere naša gospo darska podjetja že nestrpno ča kajo. Artikli so razvrščeni po bla govnih skupinah (granah) in si cer: grana 112 vključuje (koks, premog, za koksiranje, antracit.). Grana 112 (valjani material iz uvoza, iz predelave, staro železo). GTana 115 (cink). Grana 116 (og nja varni material). Grana 120 (umetna gnojila, sirovi fosfati, dušična gnojila, kalijeva gnojila, žveplo). Grana 123 (roto papir). Grana 126 (kavčuk). Krogi so porazdeljeni na raz lična industrijska podjetja po na slednjem vrstnem redu: grana 111 — Elektrogospodarstvo (samostojni krog). Grana 112 — Proizvodnja premoga (samostojni krog). Grana 113 — Eksploatacija in predelava nafte ima 3 kroge (proizvodnja nafte, predelava nafte, uvoz deri vatov). Grana 114 — Crna meta lurgija (samostojni krog). Grana 115 — Barvna metalurgija (samo stojni krog). Grana 116 — Neme- tali (Ima štiri kroge): industrija stekla, azbestna in cementna in dustrija, keramična industrija, ostala proizvodnja nemetala). Grana 117 — Strojegradnja in ko vinska predelovalna industrija ima 5 krogov (proizvodnja želez niških promet, sredstev. Indu strija motorjev !n motornih vozil, kovinsko predelovalna industrija, industrija poljedelskih strojev, . ostala strojegradnja). Grana 118 — Brodogradnja ima 2 kroga (tr govska mornarica, vojna morna rica). Grana 119 — Elektroindu strija ima 3 kroge (Industrija kab lov, telekomunikacije, radio indu strija in industrija žarnic; osta!a elektroindustrija). Grana 120 — Kemična industrija ima 5 krogov (farmacevtsko industrijo, indu strijo mila in kozmetike, veliko kemično industrijo, barve in lake, ostalo kemično industrijo). Grana 122 — Lesna industrija. Grana 313 — Eksploatacija gozdov ima 3 kroge, (osnovno industrijo, pro izvodnja vezanih in lesonit plošč, ostala lesna industrija. Grana 123 — Industrija celuloze, lesnih iz delkov in papirja (samostojen krog). Grana 124 — Tekstilna in dustrija ima tri kroge (Bombaž na industrija, industrija volne, ostala lesna industrija). Grana 123 125 — Industrija usnja in obutve (samostojni krog). Grana 126 — Industrija gume (samostojni krog). Gr 2 na 127 ima 9 krogov (Indu strija sladkorja, proizvodnja olja, mlinska industrija, industrija al koholnih pijač, klavna industrija, industrija ribjih konzerv, prede lava sadja in zelenjave, industrija bonbonov in čokolad*», ostala pre hranjevalna industrija). Grana 128 — Grafična industrija (samostojni krog). Grana 129 — Industrija to baka (samostojni krog). Grana 130 — Proizvodnja filmov (samo stojni krog). Poljedelstvo (plemenska živina, semena, sredstva za zaščito ra stlin, sisal idr. (samostojni krog). Javni promet (samostojni krog). Široka potrošnja: kava, zdravila, južno sadje itd. (samostojni krog). Kakor smo že omenili je nave dena razvrstitev v kroge *n ar tikle začasna in tudi ni zaklju čena. V pripravi so Še novi krogi kot n. nr. krog, v katerem bo Nar. banka prodajala devize za rezervne dele za n?ro industrijo, avtomobilske dele itd. Prodala dev*z za navedene kro ge se bo začela v prvi polovici januarja. Predvidoma v Beograda že 8. jan., v Ljubljani pa 10. ja- nuaria. Nato bo tedensko po več posebnih sestankov na Dev. obra« čunskih mestih.
Made with FlippingBook
RkJQdWJsaXNoZXIy ODgyMjIy