URN_NBN_SI_doc-60FF5P3L

Vedno isti Obe strani, jugoslovanska in Italijanska, sta se po tržaškem sporazumu lotili dela, ki ga je obema naložil londonski me­ morandum, z dokajšnjo mero dobre volje, v želji, da bi spo­ razum resnično predstavljal izhodiščno točko za izboljšanje odnosov med obema državama. Ustanovljene so bile predvi­ dene komisije, ki so tudi takoj pričele z delom. Na splošno tisk ni mnogo pisal o poteku njihovega dela. Izjemo pred­ stavlja le tržaški »II Piccolo«, v katerem že vse od sklenitve sporazuma prihajajo do izraza težnje tistih tržaških krogov, ki se prepojeni s sovraštvom do Jugoslavije, ne morejo spri­ jazniti z dejstvom, da je ure­ ditev jugoslovansko-italijan- skih odnosov koristna obema državama Po številnih izpadih so se­ daj izrabili za spletkarjenje tudi delo jugoslovansko-itali- janske komisije za ureditev obmejnega prometa, ki zaseda v Vidmu. Ko je komisija pred dnevi začasno prekinila svoje delo je XII piccolo « objavil članek z očitnim namenom kakorkoli onemogočiti ugoden razvoj vi­ demskih razgovorov. Kljub te­ mu, da člen 7 sporazuma, ki govori o ureditvi obmejnega prometa jasno določa, da mo­ ra sporazum »obsegati Trst in področje, ki ga omejuje« pri­ haja »II Piccolo« na dan s po­ polnoma svojevoljnim tolma­ čenjem, da bi morala komisi­ ja urediti le vprašanje pro­ meta med bivšima conama »A« in »B«. Nasprotno pa je jugoslovan­ sko stališče, da je treba rešiti vprašanje obmejnega prometa v skladu s točko 7 sporazuma, to se pravi urediti vprašanje prometa na vsem obmejnem področju okrog Trsta, hkrati pa razširiti pogajanja na ce­ lotno mejo med Italijo in Ju­ goslavijo. Ne more biti na ne­ kem delu meje takšen, na dru­ gem pa popolnoma drugačen režim, saj so pri ureditvi ob­ mejnega prometa zainteresira­ ni prebivalci vzdolž celotne meje med obema državama. Zato tudi naša delegacija stremi za tem, da bi poleg ob­ mejnega prometa na področju, ki omejuje Trst, rešili isto vprašanje še za mejo v gori­ čki in videmski pokrajini. Ker pa je to stališče v skla­ du s poglabljanjem odnosov med obema državama, pa je že bolj očitno kakšni so skriti nameni nasprotujočih in splet­ karskih člankov, ki jih objav­ lja tržaški »Tl Piccolo«. Vseeno optimizem Položaj, v kakršnega je zašel francoski ministrski predsednik Mendes-France v petek, ko je francoska narodna skupščina za­ vrnila prvi člen pariških spora­ zumov, s katerim se firiporoča ustanovitev zahodnoevropske vo­ jaške zveze in hkrati s tem ponov­ na oborožitev Zahodne Nemčije, se bo dokončno razjasnil v pone­ deljek popoldan. Francoska skup­ ščina se bo morala tedaj izjaviti tako glede skupine členov, ki vsebujejo osnovna načela pari­ ških sporazumov, kakor tudi gle­ de amandmajev, ki so jih pred­ lagali nasprotniki ratifikacije. Zavrnitev ratifikacije v fran­ coski skupščini bi nedvomno po­ vzročila hude posledice v notra­ njem političnem življenju Fran­ cije, pa tudi v mednarodnem sve­ tu. Zato je Mendes-France vpra­ šanje ratifikacije povezal z vpra­ šanjem zaupnice svoji vladi in dal narodnim poslancem časa, da o njej razmislijo. ° o govoru, ki ga je francoski premier imel v parlamentu, je celo v nekaterih političnih skupinah, na primer v degaulovskih in radikalnosociali- stičnih krogih, ki so se namera­ vali glasovanja vzdržati, prevla­ dalo razpoloženje za ratifikacijo. Posebno je učinkovala Mendes- Franceova izjava, da je Sovjet­ ska zveza dosti bolj odgovorna za kršitev francosko-sovjetske pri­ jateljske pogodbe kot pa Franci­ ja in da se ni treba bati grožnfe, da bi bila pogodba odpovedana, kajti svet se je že precej navadil na špekulantske spremembe v so­ vjetski zunanji politiki. Pri tem je francoski ministrski predsednik navedel primer Jugoslavije, ki je njene voditelje Moskva še pred kratkim zelo ostro napadala, med­ tem ko si jih danes spet želi pri- dob:ti za prijatelje. Čeprav je spočetka vladalo gle­ de ratifikacije pariških sporazu­ mov v francoskem parlamentu dokaj pesimistično razpoloženje, vendar v krogih, ki so blizu fran­ coski vladi, narašča optimizem in prepričanje, da bodo pariški spo­ razumi le ratificirani. Vse kaze namreč, da ho Mendes-Franceu uspelo pridobiti še znaten del tistih ooslancev, ki so se pri pr­ vem glasovanju izjavili proti ra­ tifikaciji, ker so nerrtara želeli, da bi Mendes-France popustil v nekaterih vprašanjih notranje po­ litike, ki pa se zavedajo, da bi izglasovanje nezaupnice njegovi vladi in njegov odhod z oblasti povzročila v sedanjem trenutku Franciji več škode kot koristi. Prelomnica v notranjem razvoju Indije Indijska skupščina je sprejela važne sklepe o bodočem gospodarskem razvoju zlasti na področju industrije — Državni sektor bo imel čedalje odločilnejšo vlogo New Delhi, 25. dec. (Tanjug) Indijski predsednik Nehru je izjavil pred kratkim, da je In­ dija uspešno zaključila prvo obdobje graditve in je sedaj pred drugim obdobjem. »Resno moramo premisliti, v katero smer se bomo obrnili«, je do­ dal. Besede predsednika Nehruja so dobile na zadnjem zaseda­ nju Indijskega parlamenta, ki je bilo končano sinoči, določ­ nejšo obliko. »Indija stremi k socialistični družbi, družbi brez razredov in kast, toda brez dogmatskega obravnava­ nja tega problema«, je pojasnil Nehru v debati. Prelomnico, ki jo je napo­ vedal Nehru, je še jasneje iz­ razila indijska skupščina, v K e b r u i n M o h a m e d A l i o problemih konference držav Colombo načrta v Džakarti New Delhi, 25. dec. (IIS) — Na poti v Indonezijo, kjer se bo udeležil sestanka držav Colombo načrta v Džakarti, je predsednik indijske vlade Nehru danes izjavil v malem mestecu Santiniktanu, da ne- azijske države zdaj razumejo velike spremembe, ki so se zgodile v Aziji. Vsak dan po­ staja čedalje jasneje, je dejal Nehru, da neazijske države ne morejo reševati azijskih pro­ blemov brez azijskih držav«. Govoreč nato o bližnji kon­ ferenci v Džakarti, na kateri bodo pripravili vse za azijsko- afriško konferenco, je pred­ sednik Nehru izjavil, da se bo­ do vse države udeleženke za­ vzemale za stvar miru. Pri­ pomnil je, da je namen afrl- ško-azijske konference doseči pomirjenje In podpreti razvoj afriško-azijskih držav. Konfe­ renca ni naperjena proti no­ beni državi ali skupini držav. Karači, 25. dec. (AFP) Pred­ sednik pakistanske vlade Mo­ hamed Ali je itiavil pred od­ hodom na sestanek držav Co­ lombo načrta, da so se poja­ vile nekatere težave v zvezi s povabilom Kitajske, naj bi se udeležila predlagane konfe­ rence držav Azije in Afrike. »Economist« o sovjetski ponudbi Japonski London, 25. dec. (Tanjug). Ko komentira sovjetsko ponudbo Japonski za ureditev zvez med Japonsko in ZSSR. piše današ­ nji »Economist« med drugim, da bi bilo popolnoma neopravičlji­ vo, če bi zahodne sile skušale ovirati normalizacijo med Ja­ ponsko In Sovjetsko zvezo. Mi­ rovna pogajanja med Tokijem in Moskvo bi utegnila Izpolniti še eno praznino, ki jo je pu­ stila vojna. Ko navaja nato nekatere ovi­ re za pomiritev med tema dve­ ma državama, piše »Economist«, da je mirovna pogodba glavno vprašanje med Japonsko in ZSSR, ker Moskva ni priznala tega dokumenta, podpisanega leta 1951 v San Franciscu. Ča­ sopis trdi, da bi bil Tokio pri­ pravljen pogoditi se z Moskvo in sodi, da bi bil predsednik vlade Hatojama nemara pri­ pravljen žrtvovati japonske za­ hteve do Južnega Sahalina za večino Kurilskih otokov. Uteg­ nil bi celo odpraviti vprašanje japonskih vojnih ujetnikov, za katere trdijo, da so še vedno v Sibiriji. Časopis pa poudarja, da si ureditve problemov med Ja­ ponsko in Sovjetsko zvezo ne bi mogli zamisliti brez sovjetskega popuščanja glede teh vprašanj. Pripomnil je, da se bodo dr­ žave, ki niso priznale Kitaj­ ske, upirale navzočnosti nje­ nega zastopnika. Meni, da bi nastale podobne težave tudi, če bi povabili na konferenco Izrael. • Arabske države so jasno Izjavile, da se ne bodo udeležile konference, če bo po­ vabljen IzraeL MOSKVA, 25. dec. Kakor po­ roča TASS, so MU v častno pred­ sedstvo 3. kongresa zveze dru­ štev Rdečega križa in polmeseca izvoljeni Malenkov, Molotov, Bul­ ganin, Vorošilov, Kaganovič, Mi- kojan, Pervuhin. Saburov ln Hru- Sčev, člani nrezidija Centralnega komiteja komunistične partije Sovjetske zveze. kateri so pred dvema dnevo­ ma prvič sporočili, da bo In­ dija 60 odstotkov vseh sred­ stev prihodnjega petletnega plana vložila v zgraditev in­ dustrije. S tem se bo spreme­ nilo razmerje med kmetij­ stvom in industrijo iz prejš­ njega petletnega plana. Po tu­ kajšnjih ugotovitvah je za go­ spodarsko politiko države še važnejše dejstvo, da se bo raz­ vijal predvsem državni sektor. Državni sektor bo imel čedalje odločilnejšo vlogo, je dejal Nehru. Ključne gospodarske panoge bodo dobile vsestran­ sko vodilni položaj. Zasebni sektor, za katerega ostane še vedno široko polje udejstvo­ vanja, pa bo prišel pod nepo­ sredno nadzorstvo države. Tridnevna debata v Spod­ njem domu je prinesla razjas­ nitev v vladno politiko. Ra­ zumljivo je, da ta politika ni vzbudila enakega navdušenja v vseh plasteh indijske druž­ be. O tem govori tudi velik padec delnic na bombayski borzi. Široka javnost in de­ lovni ljudje Indije pa so toplo pozdravili izjavo ministra za finance, da je mogoča edino taka gospodarska politika, če hočejo rešiti probleme Indije. Za sedaj še ni odgovora na vprašanje, kako bo zasebni sektor, ki bo moral po novem petletnem načrtu v veliki meri prispevati k investicijskim stroškom, Izpolnil svoje ob­ veznosti. Ni namreč osamlje­ no mnenje, da bo nova gospo­ darska politika indijske vlade vzbudila odpor tako domačih kot tujih gospodarstvenikov, kar bi povzročilo težave, ki jih v gospodarskih proračunih za sedaj niso upoštevali. Benares, največjg mesto na poti med Delhijeiu in Kalkuto N otran ja trenja v B ra ziliji Predsednik Calfe Filho je sicer zanikal možnosti ponovnega državnega udara, potrdil pa je, da stopa država skozi nena­ vadno težko obdobje narodnega življenja M o sk va o b to žu je M end es -F ran ceu Sovjetski komentarji o glasovanju v Burbonski palači Moskva, 25. dec. Sovjetska agencija TASS je danes ob­ širno poročala, kaj pišejo moskovski časopis'i o glasova­ nju v francoski narodni skup­ ščini. Ko pojasnjuje potek debate o ratifikaciji pariških sporazumov piše »Pravda«, da se je Mendes-France lotil novega načina pritiska na po­ slance in je v skupščini po­ stavil vprašanje zaupnice v zvezi z glasovanjem o usta­ novitvi Zahodnoevropske zve­ ze in oborožitvi Nemčije. Ko­ mentator časopisa trdi, da so bile pritegnjene vse reakcio­ narne sile, ki naj bi prisilile francoske poslance, da bi glasovali za oborožitev Za­ hodne Nemčije. Časopis pri­ pominja, da dokazuje glaso­ vanje o prvem čianu zakon­ skega predloga, ki obravnava ponovno oborožitev Zahodne Nemčije in ustanovitev Za­ hodnoevropske zveze, da >ta načrt ne nživa nikake podpore francoskega naroda«. Sedaj so v Franciji doumeli, da ame­ riški monopoli ne bodo mogli odkrito nadaljevali z oboro­ ževanjem zahodnonesmških. militaristov, če bo Francija glasno in odločno rekla »ne«— pripominja časopis. »Izvestija« pišejo, da so mnogi poslanci morali raču­ nati z občutki svojih volivcev in so zato glasovali proti pa­ riškim sporazumom. Tudi ta moskovski časopis piše. da Washington in London na vso moč pritiskata na francosko skupščino, da pa prebivalci pozivajo svoje poslance, naj nikar ne ratificirajo pariških sporazumov. »Francoski na­ rod in drugi evropski narodi se zavedajo, da bo odklonitev ratifikacije dala Franciji v utrjevanju miru in-varnosti v Evropi vlogo, ki jo le-ta za­ služi» Rio de Janeiro, 25. dec. (Ta­ njug) Brazilski predsednik Caffe Filho je zanikal vesti o možnosti ponovnega državne­ ga udara v Braziliji. Na vpra­ šanje velikega večemika »O Globo«, kaj misli o čedalje po­ gostejših vesteh in glasovih o državnem udaru, je predsed­ nik zavrnil tako možnost in dejal, da bo njegova vlada po­ skrbela za izvedbo bližnjih predsedniških volitev v letu 1955 ob spoštovanju ustavnih svoboščin volivcev. V komentarjih časopisov in političnih krogov čedalje bolj pogosto omenjajo možnost dr­ žavnega udara. Konservativ­ nim silam, ki so povzročile krizo v avgustu in samomor Vargasa, se doslej ni posrečilo sestaviti solidnega volilnega bloka in najti primernega predsedniškega kandidata. Za­ to imajo sedaj malo upanja, da bi si zagotovili zmago na predsedniških volitvah. Ustanovitev bloka vseh preprečila najmočnejša stran- strank vladajočih slojev je ka v kongresu — stranka PSD. Vodstvo stranke je na pobudo umerjenega nacionalističnega krila v stranki sklenilo ime­ novati za kandidata na pred­ sedniških volitvah guvernerja države Minas Gerais Giuselina Kubizeka, ki se je izjavil za nadaljevanje državnega mono­ pola petrolejske industrije in si skuša dobiti podporo Var- gasove »delavske stranke« in širokih ljudskih množic. Ekstremni krogi iz konser­ vativnega bloka strank so za­ čeli ostro gonjo proti Kubize- kovi kandidaturi in čedalje glasneje opozarjajo, da je dr­ žava pred alternativo: neredi ali puč — in da je treba re­ volucijo, ki se je začela 24. av­ gusta (na dan Vargasovega sa­ momora) izvesti do konca. Politično krizo povečujejo gospodarske težave države in čedalje hujša inflacija, ki je tudi nova vlada ni mogla za­ ustaviti. S tem v zvezi je predsednik Caffe Filho v svo­ jem zadnjem govoru dejal, da stopa država »skozi nena­ vadno težko obdobje narod­ nega življenja«. Predsednik Caffe Filho končuje enoletni mandat, ki je še ostal od po­ kojnega predsednika Vargasa. Zato je izjavil, da je njegova vlada prehodna in da ne more prevzeti dajnosežnih ukrepov. »Glavna naloga moje vlade je, da bo uspešno prenesla oblast na novo vlado, ki naj prinese državi boljše dni,« je pri­ pomnil. Državni udar preprečen Pobudnik zarote v Ekvadorju obrambni minister Donoso izginil — Vojaške posadke so po ilradnem poročilu povsod potrdile zve­ stobo predsedniku Ibarri Gayaqnil, (Ekvador), 25. dec. Po izjavi predsednika Ekvador­ ske republike, da je država na robu revolucije, je redna vojska prevzela nadzorstvo nad vsemi križišči v glavnem mestu države Quitu. Predsednik Jose Marla Vela­ sco Ibarra je v govoru posadki v Guayaquilu med drugim de­ jal, da je sprejel odstop mini­ strov, med njimi ministra za gospodarstvo Jaima Nebota Ve- lasca »v javno korist in za do­ bro naroda«. V Guayaquilu je položaj nor­ malen in doslej ni bilo nikakih nemirov. Vse kaže, da je pred­ sednik republike dobil podporo posadke v Guayaquilu in da se namerava čimprej vrniti v glav­ no mesto. Pozneje Je Ibarrova vlada sporočila, da je razbila zaroto. Državni udar je pripravljala skupina častnikov redne vojske. Glavni pobudnik zarote je bil obrambni minister Reinaldo Va­ ren Donoso. Policija je prijela štiri visoke častnike, ki jih dol­ žijo, da so sodelovali pri po­ skusu državnega udara. Varea Donoso pa je izginil in policija ga še ni našla. Uradno poročilo dodaja, da so vojaške posadke povsod potrdile zvestobo pred­ sedniku Ibarri in da je v vsej deželi »popolnoma mirno«. Vlada je prijavila sodjjim oblastem časopis »Diario della Terra«, češ, da je »večkrat obre­ koval predsednika republike«. Odgovorni urednik lista bo v kratkem postavljen pred sodi­ šče. Pravijo pa, da ta proces ni v nikaki zvezi s ponesrečenim državnim udarom. Pričakujejo, da bosta zdaj oba ministra, ki sta odstopila na zahtevo vojske, spet rehabiliti­ rana. Zmeda v Ekvadorju se je za­ čela v sredo, ko je odstopil obrambni minister Vaera iz protesta proti delovanju notra­ njega ministra Poncea in mini­ stra za gospodarstvo Nebota, katerega je Varea Donoso dol­ žil, da je »žalil vojsko«. Izdatki Zah. Nemčije za oborožitev t Washington, 25. dec. (AP). —* Uradna ameriška publikacija »Foreign Commerce Weekly« piše, da namerava Zahodna Nemčija v letih 1955-1956 pora­ biti za oborožitev 9 miliji rd nemških mark. Visoki ameriški funkcionarji trdijo, da v glav­ nem ne pričakujejo kakih izred­ nih posledic za gospodarstvo kot celoto. Ne računajo z močno in- flacionistično tendenco niti .pa­ danjem življenjske ravni zahod- nonemškega prebivalstva. Indu­ strija železa in jekla ter prede­ lovalne industrije bodo verjet­ no pokrile večino potreb glede vojaških potrebščin, razen za težko orožje. T E L E G R A M I ŽENEVA, 25. đec. (AFP). V Floni v Švici je velik snežni plaz zasul skupino delavcev. UMti so štirje delavci, ranjena pa dva. CASABLANCA, 25. dec. (Reu­ ter). Sinoči je v arabski četrti Casablance eksplodirala bomba, od katere so bili trije Maročani ubiti, trije pa ranjeni. Bombo so verjetno vrgli maroški naciona­ listi. TAJPEH, 25. dec. (Reuter). — Kuomintanške ladje in letala so danes bombardirala kitajske po­ ložaje na otoku Ciknošan, osem milj od kuomintanškega oporišča Tačen. Napad je trajal eno uro in je bil usmerjen na kitajske baterije in utrdbe. PARIZ, 25. dec. (AP). Zastop­ niki Romunije in Francije so včeraj v Parizu podpisali trgo­ vinsko pogodbo, ki velja za tri leta. Romunija bo v prvem letu izvozila v Francijo za 5 milijard frankov blaga, Francija pa bo iz­ vozila v Romunijo za 4.7 milijard frankov blaga. RANGUN, 25. dec. (AP). Japon­ ska in Burma sta danes podpisali trgovinsko pogodbo za leto 1SS5. Po sporazumu bo Japonska kupi­ la od Burme 220.600 ton riža. VIENTIAN, 25. dec. (AFP) — Predsednik laoške vlade je izja­ vil, da namerava vlada imeti kon­ ferenco z zastopniki Kambodže in rešiti vprašanje narodne enotno­ sti, Vlada Je zahtevala od mešane komisije za nadzorstvo nad pre­ mirjem v Indokini, naj naveže stike z voditelji Kambodže. Indija, ki jo človek mora vzljubiti (Od našega posebnega dopisnika) V prekrasnem vremenu — toplo je kakor pri nas v pozni spomladi — tavam po starem in novem Delhiju ter gledam, si zapisujem in si skušam zapom­ niti čim več. Vse formalnosti glede našega bivanja so urejene in naposled si moramo ogledati mesto, se pogovarjati z ljudmi in — kar je glavno — urejevati svoje misli. Daleč je od tega, da bi se upal resno pisati o tukajš­ njih krajih. Vendar so prvi vti­ si že tu. Kot se popotniku spo­ dobi, si ogledujem mesta in ko­ tičke, kar je obvezno za vsa­ kega turista, obiskal pa sem tu­ di nekaj takšnih, na katere se navaden popotnik ne spomni, ali pa ga ne zanimajo. To se je zgodilo po zaslugi Sachteyja, mladega študenta prava, ki sem ga pred nekaj dnevi srečal in ki me od tedaj rad spremlja ter potrpežljivo odgovarja na naj­ različnejša moja vprašanja. Humuyunova grobnica, Red Fort, Qutab stolp, Ferozshah Kotla, bazarji, mošeje, templji, vse to sem obredel te dni in težko se je odločiti, kaj izmed tega je bolj zanimivo, kaj je važnejše in kaj lepše. Ali notra­ njost dvorca šaha Jahana v »Rdeči trdnjavic, ki se iskri v tisočerih lučkah, kadar prižgeš vžigalico — kako je moralo biti pred sto leti, ko je bilo vse okrašeno z dragimi kamni in zlatom; ali morda stolp Qutab, visok okoli 120 metrov, za ka­ terega ne vedo, kako so ga mo­ gli pred 900 leti zgraditi, ali karavanseraji, posejani po rav­ nici pred novim Delhijem, od katerih je eden lepši od dru­ gega? Cugoviti stolpi iz mar­ morja, okenske mreže, nare­ jene iz ogromnih celih kosov marmorja, prekrasni vrtovi, vo­ dometi, vodnjaki in rože, ki se, kakor pravijo, tukaj razcveto šele januarja? Stara trdnjava, ki so jo zgradili hinduski kra­ lji pred 2000 leti, in prekrasne sodobne stanovanjske kolonije tik poleg nje ter citati iz knjig starodavnih učenjakov, napisa­ nih v sanskritu, ki omenjajo celo — sodobno jadralno letalo? Misel, ki se vsakemu popotniku vsili že po nekaj dneh bivanja v New Delhiju, misel, ki je vredna sama sebe, je brez dvo­ ma dokaz, da so ljudje minljivi in da samo rezultati njihovega dela preživljajo vse. Delhi, pravijo, je ključ Indije ln tisti, ki ga drži v roljah, Je vladar vsega podkontinenta. Zato je prav Delhi največja nema priča vojn in vseh stra­ hot, ki spremljajo zavojevalce, ter rojstva in smrti imperijev. Tu so krvaveli Hinduci, ko so prihrumele perzijske horde, tu so vladali veliki moguli, ki so se končno spojili z ljudstvom, tu so v odločilni bitki voditelji mlade Indije dobili oblast v svoje roke. Vsak izmed zavoje­ valcev je pustil za seboj sledi in zgodovinarji ne trdijo za­ man, da je Delhi en sam zgo­ dovinski spomenik, en sam velik muzej. Imel sem priložnost videti ba­ zarje na Bližnjem vzhodu in tr­ govinska središča Novega sveta. Toda nikjer nisem videl takšne raznoličnosti in tolikega življe­ nja kot na bazarjih starega Del­ hija zvečer, ko se prižgo luči in ko se razlijejo po ulicah množice delavcev in uradnikov, ki so končali svoje delo ob pe­ tih popoldne. Le počasi si mo­ reš krčiti pot med množico pro­ dajalcev, ki niso samo v majh­ nih lokalih v obrobnih hišah, temveč tudi na pločnikih, med­ tem ko se po ulici dostojan­ stveno sprehajajo svete krave, ki se jim redki avtomobili in množica vprežnih vozov spošt­ ljivo umikajo. Kaj dobiš za svoj denar? Moj prijatelj mi je v šali dejal, da vse od vzhodnja­ ških dišav do krokodila. Kroko­ dila verjetno ne, zato pa mnogo sodobnih stvari, med njimi tudi množico izdelkov iz slonove ko­ sti, srebra, kašmirskih vezenin in svile. Kupil sem nekaj spo­ minčkov iz slonove kosti. Smeš­ no poceni so in ko je bila kup­ čija končana, me je prodajalec slovesno popeljal v posebno so­ bo. Dih mi je zastal. Soba je bila opremljena v celoti iz po­ hištva, umetniško izrezljanega iz slonove kosti. Oče in sin sta ga delala 25 let in ni naprodaj, če­ prav mu je nedavno bogat Ame­ ričan ponujal zanj sto tisoč do­ larjev. Tudi v drugih lokalih sem videl, da Imajo v svojih zakladnicah stvari, ki jih poka­ žejo šele potem, ko vidijo, da si resen kupec, čeprav ni nujno, da bi bil bogat. V trgovini z blagom — s trgovcem sva se­ dela drug drugemu nasproti na tleh in kadila — so mi pomoč­ niki nametali meter na visoko raznih svil, med njimi tudi takš­ ne, ki so naprodaj za tisoč in več rupij. To je storil trgovec samo zato, ker mu je moj pri­ jatelj razložil, kdo in kaj sem — sicer bi bila opravila bolj na kratko. Opisati se tega ne da. Prijatelj me je popeljal tudi k svojemu znancu draguljarju, ki mi je, čeprav nisem ničesar kupil, pokazal vse, kar je imel. Razkošja ne morem opisati, ker mi je že prvi pogled nanj v pra­ vem pomenu besede vzel sapo. Pot nas je zanesla tudi na staro indijsko pokopališče ali — bolje rečeno — krematorij. Vr­ sta preprostih ognjišč, na kate­ rih so ostanki pepela. Na enem ’ ned njih je grmada, kd je še gorela, ob strani pa so tiho in mimo stali sorodniki ter gle­ dali, kako se rajnki spreminja v pepel. Nekaj minut pozneje smo obiskali Hindu tempelj ob robu starega Delhija. Pazljivo smo motrili napise ob slikah bogov in zdi se ml, da začenjam vsaj nekoliko razumevati indijske nazore o življenju, rojstvu in smrti. Ne morem pozabiti besed, ki mi jih je mimogrede izrekel indijski novinar Sinaci iz Pu- njaha: »Je Indija, ki jo ljubijo turisti, je pa tudi Indija, ki jo mora človek vzljubiti, če ima le malo srca!« To je stari Delhi. Pravijo, da je prav takšen, kakršen je bil pred sto in sto leti. Stare re­ stavracije, lokali, četrt prostitu­ cije in neštete trgovine, v kate­ rih se skriva blago milijonske vrednosti, čeprav tega na zunaj ne bi sodil. Straži jih stara Del­ hi Gate, nato pa je več sto me­ trov širok prazen prostor. Tam se začno široke avenije novega Delhija, ki ne more skriti svo­ jega angleškega pečata, ki pa je kljub temu popolnoma indij­ ski. »Mlada dežela smo,« — mi pripoveduje Sachthey, — »šele pred nekaj leti smo prevzeli oblast v svoje roke in zato ne gre vse, kakor bi moralo iti.« — Reči moram, da so vsi ljudje, s katerimi sem imel opravka na pošti, v zunanjem ministr­ stvu, pri ministrstvu za infor­ macije itd., neverjetno okretni, točni, in, kar je najbolj simpa­ tično, nadvse prijazni in ustrež­ ljivi. Tu v novem Delhiju se življenje odvija vse drugače kot v starem. Tu so nočni klu­ bi evropskega stila, tu živi ve­ čina državnih uradnikov in tu­ jih diplomatov. Brez avtomobila ne prideš nikamor. Zato je tak­ sijev in rikš (motornih) na pre­ tek, ki sicer niso dragi, vendar se sčasoma nabere kar lepa vsota pri ogledovanju mesta. Največ opravka imamo novinar­ ji s pošto, kjer nam gredo na roko, kolikor morejo, vendar pa z nekakšnim pomilovanjem gle­ dajo, kako se nam vedno mudi. Kolega iz »Politike« je pred kratkim nekje na pošti izgubil svoje pooblastilo za novinarske telegrame in dlje časa smo vsi skupaj iskali važni košček pa­ pirja. Ko je uradnik videl nje­ govo vznemirjenost, ga je po svoje potolažil: »Ne vznemirjaj­ te se! Važno je, da človek do­ bro spi.« — Mož je imel prav, kajti stvar ni bila tako huda in se je novo pooblastilo dobilo že naslednji dan. Mnogo bi se še dalo napisati iz New Delhija. Kako so vsi prijazni z nami in kako se nji­ hova prijaznost še poveča, ko povemo, zakaj smo tu. Radi od­ govarjajo na naša vprašanja, vendar nam tudi skupaj z od­ govori predlagajo, kaj naj si še vse ogledamo in kam naj gremo. Opazil sem, da so njihovi pred­ logi in naše želje skoraj enaki. Eksotična Indija je zanimiva za reportaže, vendar pa to ni bi­ stveno, kajti mi bi radi videli in tudi Indijci bi nam radi po­ kazali uspehe svojega dela v zadnjih letih, uspehe v dviganju življenjske ravni milijonskih množic, razne projekte na vasi, nove tovarne, nove železnice. Vse to bomo videli potem, ko bomo spremljali predsednika Tita na njegovi poti po severni Indiji. Seznanili se bomo z res­ nostjo problemov, s katerimi s« bori današnja Indija. Aljoša Furlan. ]