URN_NBN_SI_doc-60FF5P3L

STK AN Povečano nasilje civilne policije v gariškem okrožju Gorica, 11. julija. l>:»pisnik Tanjuga p»»roča: Civilna policija goriškega okrožja je pričela v zadnjih dneh znova tero­ rizira li prebivalstvo. Skupine poli­ cistov, oboroženih s puškami in brzo­ strelk am i. vdirajo v prostore antifa­ šističnih organizacij, izvajajo areta­ cije uglednih antifašistov. strahujejo prebivalstvo in skušajo s silo razbiti splošno Slavko, Včeraj je civilna policija v kanal­ skem okraju, kjer je stavka 100%. blokirala vse ceste in vasi. Z orož­ jem v rokah so- hoteli civilni |>oli- cisti nagnati delavce v tovarne cemen­ ta v Anhovem. Ker jim to ni uspelo, so se polirisli znesli nad antifašistič­ nim i ljudskimi organizacijami. Obko­ li; so \ se sedeže okrajnih odborov. Zaslražiii so aktiviste in uslužbence in jih posamič peljali na policijo, k je r sr» jih popisali in zasliševali. Po­ ličih» je a re tira la in odpeljala v go- rišk e zapore predsednika krajevnega MM) za Kanal tov. Segalo Oskarja, tajnico okrajnega odbora S1AIJ lov. K ragelj Zorano, predsednika okrajne­ ga XOO tov. Valentinčiča Janka, člani­ co okrajnega odbora S i AU tov. Š tru­ kelj Marijo in članico okrajnega od­ bora antifašistične m ladine lov. Blažje Alojyijo. A retirane obtožujejo, da so <>i gani /atcr.ii sedanje splošne protest ne st-avke in da so imeli sestanek s kanalskim i trgovci,- ne da bi o tem obvvlili policij»». Pri zasliševanju so se polirisli najbolj zanimali, kje so Kili aretiranci med narodno osvobo­ dilni» borbo, kaj so delali, kdo je bil partizan itd. Italijanski policijski in­ spektor in marešciallo sta se pri tem zasliševanju zlasti zanimala, kakšne posle' imajo aretiran ci v organizaciji b i A Lf. Policisti so izgnali iz Kanala člane sindikalnega odbora prosvetnih delav­ cev Filipiča Milana, ki sc mora takoj vrniti v svojo rojstno vas na Krasu, odkoder se ne sine odstraniti brez po­ sebnega dovoljenja policije. V Kanalu so zaprte vse trgovine in javni lokali. Prav tako po vseli vaseh okraja. Policija je z orožjem v rokah silila lastnike trgovin in javnih loka- uai prenehajo stavko. Trgovci so se temu uprli in izjavili, da hočejo biti solidarni z ostalimi delavci. Zato je policija odvzela trgovsko koncesijo trgovcem G arlattiju Alfonzu. Hvalici Ivanu in Nanutu V ladim irju. Naj ves svet vitli, da Trst in Gorica ne moreta živeti brez nas Po goriških vaseh se nad alju je zb ran je živil za stavkujoče delavce v T rstu in drugih m estih cone A. V saka h jša prispeva -po svoji zmož­ nosti. V vas, P rev ačn i p ri Gorici so izvedli že drugo n ab iraln o akcijo živil ;n denarnih prispevkov za s ta v ­ kujoče. V sprem nem pismu, lil so ga poslali skupno s h rano in denarjem , pišejo med d rugim : »N aj ves svet vidi, da T rst in Gorica ne m oreta živeti brez nas, k ak o r tudi mi ne moremo živeti brez njiju. Z ato se hočemo boriti cin končne zmage.« Velike količine živil, ki jih km e t­ je zbirajo z a stav k u jo če delavce v Gorici, T rstu in drugih k ra jih , p ri­ h ajajo stalno iz kob arišk eg a in tudi drugih okrajev goriškega okrožja. KO SO SE NAŠI NARODI BORILI, SO TRDNO UPALI, DA BODO ZAVEZNIKI SPOŠTOVALI NJIHOVE ŽRTVE Resolucija oblastne ijnd ske skupščine za Istro Reško ljudstvu maršalu Titu Keka, 11. jul. O blastna ljudska sk u p ščin a za Iistro je sprejela na svojem tre tjem plenarnem zased a­ nju 9. in 10. ju l ja naslednjo reso­ lucijo: »Presenečeni nad sklepi S v eta m i­ n istrov za zunanje zadeve smo dolž­ ni. da v im enu našega ljudstva, ki g a zastopamo, ponovno naglasimo, d a so ti sklepi krivični in da jih n a ­ se ljudstvo no more sp rejeti iu sc z njim i sp rijazn iti. O blastni odbor je v svoji spomenici Svetu m inistrov navedel dokaze o etnični pripadnosti te h krajev Jugoslaviji. V borbi prot» fašizm u so naredi Ju lijsk e -krajine žrtvovali t J-IMHV padlih, na tisoče po­ žg an ih vasi,- vsled česar odločno za­ h te v a jo , naj. se ti k ra ji skupno glavnim mestom T rstom priključijo k F !,JU . Svet je poslal v tc kraje kom si jo, kj je imela dovolj prilike, da se prepriča o resničnosti podat- kov, n ajed e n ih v spomenici. Svet je preje! veliko ’število brzojavk in re. soiueij, v k a te rih so vasi ii» m esta Ju lijsk e k rajin e podate stv arn e do­ k aze o resničnosti navedli v spo­ m enici. Vsa svetovna javnost se je na la način spoznala s stan jem v J u Jijsl» j k ra j ni ji» stopila v ob ram ­ bo upravičenih zahtev ljudstva J u ­ lijsk e krajin»- in vse Jugoslaviji-. K ljub tem u je Svet m inistrov sklonil, da si: Ju lijsk a k ra j na raz deli. na tri del»-. da se dva deta od­ tr g a ta od Jugoslavije, en del prepu­ sti dov čerajšnjeinu H itlerjevem u zavezniku Ita liji, a drugi in te rn a ­ cionalizira. D u k b r se je naše ljud­ stv o borilo, jo bilo čvrsto p rep riča­ no, da bodo zavezniki spoštovali nje­ gove žrtve. N aše ljudstvo sc ne mo­ re pom irit; s tem , da bi bili sloven­ ski in italijan sk i an tifašisti T rsta in T ržiča, k j so v borbi največ žrtvo­ vati, od n as odcepljeni. Skupno z njim i bomo nadaljevali borbo, do. k ler vsa Ju lijsk a kra j na z glavnim roes'-on, T rstom ne bo priključena k FJ-RJ. V te j borb, nismo sam i, am ­ pak je z n,ami vse ljudstvo Ju g o sla­ vije, Sovjetska z ic z a in vse n ap red ­ no človeštvo. '/•ra d i te g a p ro testiram o kot za. stopn ik i ljudstva Istre , H rvatov in Italijanov , proti krivičnim sklc|K»m p arišk e konference in zahtevamo, n a j m irovna konferenca teh sklepov n»- sprejme. Za naše zahteve govorijo naslednji razlogi: •Julijska k ra jin a s T rstom je nedeljiva enota, Slovani Ju lijsk e k ra jin e so se Že v času italijan sk e­ ga gospodstva borili za priključitev k Jugoslaviji. Meti borbo 'Združenih »»»»rodov proti fašizmu so se Slovani in Italijan i Ju lijsk e krajini; nesebič­ no borili i», dali ogrom ne žrtve, da bj se združili z Jugoslavijo. Slovani in večina Italijanov Ju lijsk e k rajine zah tev a, da se vsa Ju lijsk a k rajin a s T rstom priključi k FLR J.« Poslanica antifašistom v Trstu Z glavnega, zasedanja oblastne ljud sk e skupščine za Is tro je hi la poslana n asled n ja poslanica a n tifa ­ šistom T rsta : »Pridružujemo se vaši borit», da bi s pomočjo naših sil vzdržal» in jz. vojevali zmago ter »la l>i bilo ugode­ no vašim zahtevam. N» moremo biti m irni in »e po. sv etiti obnov» naše domovine, do­ k le r vam oporekajo «lemokratične pravice, za k atere smo se skupno borlii Ne bomo mirni, dokler bodo oblast in organi varnosti v rokah fašistov, V borbi proti oapadom pobesnelih fašistm stojimo čvrsto ob vaši stra­ ni. Iz iiušjh mest in vasi boste do­ bivali Vso mogočo pomni', da vzdr­ žite do zmage. Vso pomoč stavkajo­ čim — borcem proti faš'zinu! Borba stavknjočih v T rstu , T rž i­ ču, Gorici in P u lja — je borba vse­ g a ljud stv a Jugoslavije! živel» FLH.I. k jer s» je ljudstvo u stv arilo svobodo in demokracijo! Živel tov ariš Tito!« Reka, 12. ju lija. L judstvo Is tre je priredilo zborovanje, na k a te rem je p ro testiralo proti nepravičnim sk le­ pom S veta m in istrov za zun an je z a ­ deve o v p rašan ju T rs ta in enega dela J u ljs k e k rajin e. - Z zbo rov an ja so poslali m aršalu T itu pozdravno brzojavko, v k a te ri prav ijo : »Vam, to v a riš m aršal, pošiljamo z Reke borbene pozdrave te r Vam izražamo zahvalo za v ztrajn o bor­ bo, ki jo vodite za dosego naših pravičnih zahtev, d a se vsa Ju lijsk a k rajin a s T rstom priključi k Ju g o ­ slaviji. N iijenergičnejc p ro testiram o proti ~ sklepu o razm ejitvi iu isto­ časno obljubljamo, da ne bomo po­ pustili. dokler ne bo izpolnjena volja lju d stv a Julijske, k ra jin e in T rsta.« Nerazdružua povezanost Trsta in Julijske krajine Reka, 12. jul. »G las Istre« , glasilo Slovansbo.lt alijan sk e p rotifčoističnc unije je objavil uvodnik pod nasio- vom ; Tovarišem T rsta n a ša pomoč«, k je r piše o do stojanstveni p ro testn i stavk i lju d stv a T rsta in govori o gonji neofašističnih elem entov proti Slovanom . O rgije p ro ti Slovencem, je rečeno v članku, so p rav enake, k ak o r so bile v p redfašistični Italiji, •ko so skv ad rističn e tolpe pod vod­ stvom G innte zažig ale narodne do­ move, k •■’—»me, šole in k u ltu rn a d ru štv a v T rstu , Gorici, Pulju tn drugih k rajih Ju lijsk e k rajin e. O bilna pomoč, ki jo daje ljudstvo vse Ju lijsk e k rajin e stavkujočim v T rstu, dokazuje, da s ta T rst in Ju . lijska k ra jin a eno, ne sam o zaradi gospodarske povezanosti, am p ak tu ­ di zapadi skupne težnje in borbe za p riključitev k Jugoslaviji. »Enotni gino bili v slabem in do­ brem , v pretek lo sti in sedanjosti, v borbi »e -gl«, zak lju ču je članek. Z nam i jc vsa Ju g o slav ija, z nam i so vse napredne dem okratične sile sveta z veliko Sovjetsko zvezo na čelu. P ro ti T rstu , proti nam vsem so fašističn e tolpe, ki uživajo pomoč mednarodne reakcije.« Iz zakonodajnih odborov B eograd, 10. jul. Z akonodajni odbor Zvnezttegu sv e ta je imel dopoldne se­ jo, n a k a te ri je sprejel predlog za­ kona o postopanju z razlaščenim i gozdnim i posestvi. Z atem je pričel o b ravn av ati predlog zakona o konverziji predvojnih no­ tra n jih državnih dolgov in obveznosti. Po izčrpni razp rav i je v načelu m v podrobnostih sprejel ta zakonski pred­ log. Z akonodajni odbor S v eta narodov je danes obravnaval predlog zakona o konverziji predvojnih no tran jih d r­ žavnih dolgov in obveznosti, ki g a je soglasno sprejel v načelu in v po­ drobnostih. Beograd, 11. julija. Popoldne jc bila skupna seja zakonodajnih odbo­ rov obeh svetov L judske 'skupščine, »ra kateri je m in ister za industrijo in predsednik gospodarskega sveta FLRJ B w is K idrič' podal obširen eks- poze o predlogu ' zakona o državnih gospodarskih podjetjih. Zatem je imel zakonodajni odbor Zveznega sveta sejo, na teater: le ob­ ravnaval v načelu in v podrobnostih predlog zsfcona o državnih gospodar­ nih podjetijih ».n ga soglasno sprejel. Zakonodajni odbor S vete »»-‘rodov bo razpravljal o 'tem zakonskem p re d ­ logu na svoj; ju trišn ji seji. VREMENSKA NAPOVED za soboto 13. julija: P6 večini jasno, proti večeru nag­ njenje k' manjšjrrrkraievriin) nevihtam . Protestna stavka v Pulju je zajela vse antifašiste PuLi, 10. julija. Splošna protestna stavka delovnega ljudstva P u lja se uspešno nadaljuje. K ljub p o z ik um n civilne policije, da bj preprečila de­ lavcem njihovo borbg, se vsak dan bolj širio vrste stavknjočih. stavku* jočih je toliko, da n i več stav k a de­ lavcev. . temveč stavka v ega a n tifa ­ šističnega ljudstva. K stavkujočim pristopajo meščani, trgovci, borci, io- validi, žene in vsi k i m islijo postano in demokratično. C ivilna policija in nsofaš:» ti skušajo za vsako ceno- pre- p:ečit; in m o titi delo po rajcn ih . Po­ izkušali so n a p a sti antifašistični li.sl »II Nostro G iornale« in m ladinski dom »Nino Valconi*. Blizu 40 članov civilne policije je bilo prisotnih pri teh n apadih pa tudi te polžku-,e so antifašisti zadušili. V štirih dneh stavke je policija zaprla 12 antifašistov, ki jih je bilo nekaj ran jen ih s kam enjem , ki so ga nanje metali tikzv, »begunci«. P o ­ izkušali so tudi napaeti cen traln i n a ­ rodni odbor v III. rajonu. Tudi to­ k ra t je varovala neofaširte civilna policija. Civilna policija hodi po p rod ajal­ n ah in preti trgovcem , da j m bo od­ vzela dovoljenja, če ne bodo odprli trgovin. Hod; okoli delavcev in jim pravi, da j;h bodo odpustili od dela. K ljub v-:«mu delo popolnoma počiva.. Medtem ko je v središču še nek aj 1 prem eta in nek aj odprtih prodajaln, so na periferiji vse trgovine zaprte in prom et ustavljen. Č iščenje m esta so prevzeli »begunci« in študenti, ki nosijo italijsa.U e zastave okoli vratu. Dan in noč p rihaja n a pomoč lju d ­ stvo iz okoliških vasi in krajev. Da­ nes so pričeli deliti hrano, ki jo po1 šiljajo iz cone »B«. Posebni odbori delijo hrano stavkujočim :n brez­ poselnim delavcem. V tek u dn eva so razdelili 1590 bonov za družine. Vssf< čim družine dobi poleg tega stalno količino metre mai-ti in sladkorja; Delavc; stražijo antifašistične usta­ nove. M edo je prelepljeno s progla­ si o stavki. Ljudstvo Pulja stavkujočim v Trstu A ntifašistično Dudatvo Pulja, ki jc stopilo 9. junija v stavko, je p o d a lo v znak solidarnosti vršio brzojavk ljudstvu Tr.-.ta in zone »A«. S tavkovn em u odboru v T rstu so poslali stavkovni odbori »jttd-iv-t P u ­ lja, antifašisti. H rvati in Italijani 11. rajona P u lja in an tifašisti I., I ll In IV. rajcna Polja sporočila solidarno­ sti. v k a te rih o b e n a n izražajo odloč­ nost, d a bodo nadaljevali borbo toliko ča a, dokler ne bo ugodeno zahtevam iudslva. PROTEST ITALIJANSKE UNIJE ZA ISTRO PROTI POIZKUSOM INTERNACIONALIZACIJE TRSTA R eka, 11. ju lija. N a včerajšnjem sestan k u Ita lija n sk e un ije za Istro in Reko so ra z p ra v lja li o sklepih, sp rejetih na konferenci m inistrov za zun an je zadeve. Navzoči so z ogor. čenjem p ro te stira li proti poizkusom razcep iti Ju lijsk o k rajin o na tri dele ne glede na etnične in gospodarske razloge in voljo naših narodov. A nd rea C asacca, ki je n a se sta n ­ ku govoril, jc svoj govor zaključil z besedam i: »Pozdravljam o z bor­ benim pozdravom herojske tovariše T ista , ki sta v k a jo že d rug i teden, k ak o r tudi vse to v ariše P u lja, ki so sc jim pridružili. Mi, ki smo v boju izvojevali zm ago nad fašizm om in reakcijo, ne bomo n ik d ar prenehali borbe za dosego svojih pravic. Z vse­ mi silam i bomo podpirali zahteve tržašk ih an tifašisto v , k er vemo, da ni mogoč niti za nas, niti za ostali sv e t m ir. ako sc v T rstu u stv ari novo žarišče fašizm a. N ato .je govoril tov. Avaglio, ki je poudaril razloge, z a k a j sc m edna­ ro d n a re a k c ija ta k o krčevito bori za T rst. in veliko zm ago, ki so jo iz. vojevale an tifašističn e množice Istre in Reke s p rik lju č itv ijo 'k Ju g o sla­ viji. S se sta n k a so poslali pozdrav m a r­ šalu T itu, podpredsedniku vlade E dvardu K ardelju, Izvršnem u odbo­ ru za Ju lijsko k rajin o in protestno brzojavko Svetu m inistrov z a zun a­ nje zadeve v P arizu . » Ljudstvo Istre za pomoč stavkujočim Keka, 11. jul. V T rstu . P u lju tn vsej coni »A« so n ad alju je splošna p ro te stn a stav k a. Vedno več delav­ cev različnih tov arn in podjetij z a ­ pušča delo. Vse dem okratično ljud­ stvo sp rem lja z velikim i gim patija- mi borbo stav k ajo čih te r jim nudi polno pomoč. S tavkujoče podpira tu ­ di okoliško ljudstvo. L judstvo p u lj­ sk eg a okr&jp jc zbralo doslej 117.062 kilogram ov živil in 80.117 lir. V Vodnjanu so doslej zbrali za stavku jo če v P u lju 1350 k g sadja. V Rovinju so sam o v nedeljo z ju ­ tra j zbrali 10.000 kg življenjskih potrebšičn, ki so jih prepelali z ladjam i o Koper, odtod pa dalje v T rst. V Poreču so v 2 dneh zbrali 41.000 lir in 700 k g živil. V o p a tij­ skem srezu so zbrali v prvi akciji 200.000 lir in 1500 k g raznih živil. Delavci v Mla.nl so zbrali kam ion drv. V mali vasi K astei so zbrali ko t pomoč delavcem Trsta. 500 kg živil. L judstvo Reke .je poslalo v T rst kam ion živil v v rednosti 50.000 lir. V Gorici so zbrali 1500 k g živil in 14.000 lir, v Lošinju 73.364 lir, v srezu P azin 2600 kg živil in 12.000 lir, v o k ra ju Buje 117.062 kg živil in 80.137 Tir, v o k raju Motovun 1963 k g živil in 6000 iir, v K anfa- n aru 2500 k g živil in 10.000 lir, v ok raju L abin 1200 k g živil, 198 ja jc in 120.936 lir. , SOCIALNO SKRSTVENO DELO IN PATRONATI S»>rtalno sk rb stv o je danes stv a r vsega ljud stv a, ki sk rb i ne sam o za pomoč potrebnim , tem več tudi za od. pravo vzrokov socialnega zla. Za so­ cialno sk rb stvo so se posebno zavzele naše množične o rg anizacije. Ker teren do podrobnosti poznajo, skrbijo za to, d a dobijo socialno po­ moč le tisti, ki so je resnično po­ trebn i. Množične o rg an izacije opo­ zarjajo našo oblast na vse okoliščine in potrebe, ki so odločilne važnosti za o rganizacijo socialnega sk rb stv a. N jihova zaslug a jc, da so sc uspeš­ no uveljavile nove metode množične­ ga rešev an ja socialnih problemov, ki smo jih podedovali delom a iz pred- ap rilsk e Jugoslavije, delom a pa so posledica opustošenja vojne. P rizn ati m oram o, d a bi ljudske oblasti sam e tem o ogrom nem u delu ne mogle biti Uos. Množične o rg an izacije so se poseb­ no izkazale pri p re v z em a n ji p atro ­ natov. P rvo pobudo za U stanavljanje p atron atov je d ala konferenca pri zveznem m in istrstvu socialne poli­ tike v ok tobru lan sk eg a leta. O tej pobudi jc dne 15. ap rila razp rav ljalo m inistrstvo socialnega sk rb stv a ljud­ ske republike Slovenije z zastopniki vseh množičnih organizacij, ki so se •za m isel ogrele in odšlo ta k o j na delo. V Sloveniji Imamo do sed aj 1J cen traln ih domov, od k aterih Je eden otroški, 8 m ladinski, 8 okrevališča, 2 vzgajališči, t dijaški in 1 vajeniški dom. Okrožnih domov je 115, od k a ­ te rih so 3 otroški, 5 m ladinskih, S vajeniški; 1 prehodni, 32 dijaških, 5 visokošolskih, 2 specialna, 30 dnev­ nih zavetišč, 34 dijaških kuhinj, 1 dom slepih za odrasle in 50 domov za onemogle. V teh socialnih zavo­ dih Je deležnih oskrbe okrog *500 oseb. r e bi d en arn a vzdrževanja vspii teh domov jem ali iz državnih p ro ra­ čunskih sredstev, bi m orali občutno zm an jšati sredstva za obnovo. Naše množične organizacije so to dobro razum ele. Zato prevzem ajo vedno več brem en socialnega sk rb stv a n a­ se s tem , da vzam ejo v zaščito po. sam ezne socialne zavode, po nitvadi tak e, ki sp n ah ajajo v njihovi bliži, ni, da tak o laže sp rem ljajo potok življenja oskrbovancev. K ljub veli­ kim dosedanjim uspehom pa moramo ugotoviti, da je še mnogo domov brez zaščite. Z ato je potrebno, da te domove prevzam ejo tiste o rg an i­ zacije, ki dosedaj niso soudeležene v nobenem p atro n atu . P riteg n iti je tre b a zlasti članice AFŽ s km etov, ki bi mogle d o b av ljati zavodom b ra ­ no. P a tro n a t prevzam e lahko ena o r­ g an izacija ali pa več organizacij hkrati). Izkušnja jc pokazala, d a sc ta k i m ešanj ali kom binirani p a tro ­ nati uspešnejši, k e r omogočajo večjo pomoč. , O rganizacije, ustanove ali vojska, ki prevzam ejo p a tro n a t, določijo svo­ je zastopnike, iz k a te rih se sestavi delovni odbor p a tro n a ta . N aloga de­ lovnega odbora je, ugotoviti vse |x>- treb e in n a jti najboljši nučln p re­ skrbe. P a tro n i se obvežejo ,k aj in v kak šn ih časovnih razdobjih bodo prispevali k vzdrževanju gojei»-ev. Ti prispevki so lahko n ajrazn o v rst- nejšl: v d en arju , v živilih, obleki, gradbenem m aterialu itd. Posebej jc tre b a opozoriti im prispevek v obliki prostovoljnega ileia. T ako se n. pr. sindikalna podružnica gradbenega podjetja obveže, da bo s prostovolj­ nim delom izv ršila po trebna p o p ra ­ vila, prezidave in slična dela, m izar­ sk a zad ru g a se obveže, da bo izde­ lala hišno opremo, AFŽ pa, da bo sk rb ela v domu za čiščenje, p ranje, šivanje itd. "T aka pomoč bo često bolj učinkovita kot pomoč v denarju. V 'm ešanih p a tro n a tih je tre b a po­ p rav iti dosedanjo napako, da so bilo posam ezne organizacije preveč obre­ menjene. Zato mora delovni odbor paziti, da je v sa k a v p a tro n a t v k lju ­ čena o rg an izacija obrem enjena so. razm erno s svojim i možnostm i. To je važno toliko bolj, k er bo m orala v sa k a o rg an izacija prevzete obvez­ nosti določen čas točno izpolnjevati. To je le m a te ria ln a stra n dela patronatov. P a tro n a ti naj strem e tu ­ di za tem , tla svojim varovancem življenje v domovih čimbolj olajšajo. R azm erje je treb a urediti tako , da varovanci v p atro n u ne gledajo s a ­ mo svojega dobrotnika, am p ak svo­ jeg a p rijatelja. T ako bo nastalo neko v rste novo sorodstvo, ki bo brez­ domcem v domovih dalo ču titi to p ­ loto izgubljenega dom ačega ognji­ šča. K tem u bodo pripomogli čim pogostejši medsebojni obiski, sk u p ­ ne kulturno-prosvetne prireditve, z a ­ bave, sprehodi in izleti. Ta sk rb bo ostala p atro n atu tudi še potem , ko bo d ržav a vse stro šk e zm ogla sam a in p atro n atu ne bo več tre b a prispe, v ati gm otnih dobrin. Kod pa, ki v socialnih domovih dorašča, bo stopil v življenje z zavestjo, da so g a z veliko ljubeznijo in skrbjo vzgojile ljudske množice. Organizacije in aktivisti OF. sindikatov, AFŽ in RK pomagajte organizacijam Ljudske mladine pri organiziranju mladinskih delov­ nih brigad in pri tehničnih pripravah. Sodna razprava proti Draži Mihailoviču je končana Sodba bo razglašena v ponedeljek ob 8* zjutraj Od našega posebnega dopisnika B eograd, 12. jul. D avi ob 1.10 je p re d a c d n k v o jašk eg a se n a ta vrhov­ nega sodišča F L R J polkovnik D jor- djevjč potem , ko so vsi obtoženci podali svojo zaključno besedo, sve­ čano progtasll, d a je razp rav a proti D raži M ihajloviču in soobtožencem zak lju čen a in da bo sodba objavlje­ n a v ponedeljek 15. t. m. ob 8. z ju ­ tra j. Občinstvo, ki je k ljub pozni nočni uri v ztrajalo do konca, je sprejelo zaključitev razp rav e s plo­ sk an jem in vzkliki, naj živi vrhovno ljudsko sodišče. V sv itu reflek to rjev in m ed b rn e­ njem film sk ih ap arato v so obtoženci v sprem stvu vojaške straže zap u ­ stili sodno dvorano, v k a te ri se je v 30 dneh ra z p ra v e do vseh podrob­ nosti razgalilo in osvetlilo njihovo Izdajalsko ;n zločinsko početje. P r i­ hodnji ponedeljek bo v tej dvorani ra zg lašen a zgodovinska sodba v ra z ­ pravi, ki jo ni z največjo pozor­ nostjo sp rem ljala sam o n aša, m a r­ več vsa svetovna javnost. N a v čerajšn ji zaključni razp rav i bo govorili še bivši m in str; Nedi- eeve vlade Dinič, Jonič in Dokle. Vsi trije so se slično k a k o r ostali obtoženci skušal] p rik a z a ti k o t n e­ k ak šn i jun ak i, k i d a so v dobi okupacije reševali srb stv o in srbski narod, kljub vsej goslobosednosii .pa n sp . mogl; ovreči n iti ene točke obtežbe, ki jih obeležuje k o t n aro d ­ ne izdajalce in »vojne zločince. N a ­ rav n o st sm ešn a so n jihov a sklice­ v a n ja n a to, da so pom agali temu ali onemu osebnem u p rija te lju , m ed­ tem ko n »so mogl j ovreč’, da so ti­ soči in tisoči zarad i njihovega izda- ja lstv a in sodelovanja z o k u p a to r­ jem izgubili življenje k o t talci, ž r t­ ve ’njihovega, te ro rja in v zloglas­ n ih ' k o n cen tracijsk ih taboriščih, k a ­ mor so jih pošiljal; zgolj zato, k er n so hoteli po d p irati njihovega iz- d ajalstv a, m arv eč so bili sim p a ti­ zerji narodno osvobodilnega gibanja. P ra v ta k o nelogičen je bil z a ­ ključni zagovor bivšega poveljnika srb sk eg a prostovoljnega korpusa, polkovnica M ušickega, ki se je sk li­ ceval n a to, da bi bil p rip rav ljen boriti se proti okup ato rju , če bi ga k tem u pozvale begunske vlade v Londonu. Izd ajalec se sklicuje na izdajalca, č e je naš m ali človek spo­ znal, k a j je mesnica in pravica, sc je moglo to pač tem bolj p ričak o ­ vati od človeka, ki je zavzem al ta k o visoko m esto. K ak o r D raža M ihaj- lovič tudi Mušieki ne m ore odvrniti, od sebe odgovornost» za početje n je ­ govih prostovoljcev, ki so bili v re s ­ nici sam o vojaško o rg an iziran a n od o k u p ato rja zaščitena razbo jn išk a tolpa, ki je prizadela srb sk em u na- rpdu več g o rja k a k o r Nemci, Ita li­ jan i jn ustaši skupaj. Tudi bivš; poveljnik srb sk e poli­ cije v dobi okupacije, iz Zagreba pobegli Pavlovič sc je v svoji za­ ključni obram bi skliceval n a to, da je bil sam o u radn ik , ki jc izpolnje­ val višja povelja. N a težko, p reizku šn jo jc postavil potrpežljivost sod šča, in občinstva vrhovni p red stav n ik velikosrbske reakcije, vcle.korupcijonist dr. JU za M arkovič. V sk o ra j triu rn em govo­ ru je dokazoval svojo, zaslug e za srbski narod in n a v a ja l cel k atalo g svojih sp 'so v v tu jih jezikih, Izra« žajoč svoje začudenje, k e r so vse tc njegove »zasluge« v Jugo slav iji n e ­ znane. Pozabil jc, da ga jugoslo­ vanski narodi lc predobro poznajo ko t enega izmed n ajv ečjih ljudskih izkoriščevalcev, ki se. je posluževal tudi n ajbo lj um azanih načinov, sa ­ mo da je mogel zado stiti svoji oseb­ ni am biciji in sebičnosti. Z raznim i zvijačnim i trd itv am i, ki zelo spom i­ njajo na njegove nastope v n ekda­ nji p ro tilju d sk i N arodni skupščini, je s svojo znano zgovornostjo z a tr­ jeval svojo nedolžnost. Ob koncu se je sk u šal p rik azati k o t n ajv ečji p rija te lj S ovjetske zveze in obože­ valec nove Jugo slav ije te r je v o strih izrazih k rjtik o v al begunsko '.dado v Londonu in zaveznike, k e r da niso znali doseči sp o razum a med m aršalom T itom jn D ražo M ihajlo- vičem. Svoj sko raj triu rn i govor je zaključil z zahtevo, n a j g a sod šče oprosti. Tudi zadnji obtoženec dr. K °*ta K tlmamidl je obširno opisoval, k a j g a je napotilo, da je podpisal izda­ jalsk i prog las srbskem u narodu in skupno z L a z c o M arkovičem pod­ piral Nedičev režim . Tudi on se sm atra, za popolnoma! nedolžnega in je prosil sodišče, n a j g a oprosti vsake k riv d e in kazn]. V splošnem so bili zagovori obto­ žencev zelo k lavrni. Vsi so z a trje ­ vali, da so hoteli služiti narodu, to ­ d a to njihovo voljo dokum en tira 1.700.000 žrtev, ki so padle v p re­ težni večini prav zaradi njihovega izd ajalstv a nad narodom . Bivši ofi­ cirji in poznejši četniški poveljn ki, k; so se s svojim početjem obele­ žili k o t največji krvoloki naš h n a ­ rodov, so se sklicevali na jo, da so izvajali samo povelja svojih pred­ stojnikov. N aš mali človek jc spo­ znal jzd ajalstvo n ajv išjih krogov, oni pa g a niso hoteli spoznati, k er jim je bilo zgolj za k ariero in n ji­ hov lastn i dobiček. Hoteli so vladat] in kom andirati te r so hranili režim , ki n aj l»i jim omogočil nadaljevanje brezdelja in lagodnega življenja, ka­ k ršn e g a so Dili vajeni v sta ri Ju g o ­ slaviji. Vsi sedaj na vse načine, za­ trju jejo , ko so se znašli pred sodbo ljudstva, da n-so hoteli škodovati, m arveč k o r s titi narodu. Sklicujejo se na to, da so bil» zapeljani. T ak zagovor je seveda več k ak o r sm e­ šen. Mnogi izmed njih so še p ravo ­ časno krenili s poti izdajalstva, to d a ti. ki .so v z tra ja l: do konca na svoji izdajalski poti, so s tem sam i do­ kazali, da so se zavestno borili proti hotenju lastnega naroda. D rugi zopet so s c . izgovarjal), da so reševali narod pred rep resalijam i okupatorja. -R azp rav a je dokazala p ra v nasprotno. P rav oni so gonili naše ljudstvo pmi okup ato rjev nož in pred fa šistič n e stro jn ice, jz gole m ržnje do narodno osvobodilnega gibanja, hoteč še nadalje sedeti ljudstvu za vratom in ga podjarm iti tlačanskem u režimu, v imenu k a te ­ rega so se borili. Pom an jk an je n a j­ osnovnejše nacionalne zavesti jih jc napravilo za okup ato rjev e hlapce, m edtem k o .s e jc preprosto ljudstvo v na.jobupacjši borbi uprlo nadmoč.- netttU sovražniku in p rav zarad i svoje zavednosti zniagalo. Brdu» zagovori obtožencev go n a j­ bolje potrdi» obtožnico, da so to ljudje, ki bi svo j . narod in državo ob prvi prihodnji, priliki zopet iz_, dali. .L judje t‘p v rs te .s o upropastili staro. Jugoslavijo; m osnovna z a h te ­ vi» narodov Jugo slav ije je, da tak e ljudi brezpogojno iztrebimo, da se ne h» nikoli več ponovila stra šn a trag ed ija, ki smo jo preživeli v minili vojni. V tem p rep ričan ju p ri­ č ak u je jo natopi Jugo slav ije sodbo vrhovnega sodišča FL R J. ČEŠKO MLADINSKO GLEDALIŠČE 11 PRAGE p o n o v i d a n e s 13. ju lija d ra m a tič n e b a je slo v n e in fo lk lo rn e p riz o re „MLADINA NA VASI — GRE Z LETNIMI ČASI“ Slikovite prizore pomladne vedrine, Šentjanžcve noči. jeseni in veselega zimovanja ob preji ož arjata mlada pesem in ples dragih čeških gostov, FRED STAV A DANES 13. JU L IJA OB 20. V L JUBL JANSKEM O PER ­ NEM GLEDALIŠČU — PR ED PR O D A JA VSTOPN IC PR I BLAGA JN I. Za otroke iz Julijske krajine Beograd. 11. juliju. P o k rajin sk i n.i- rudno-osvobodilm odbor za Slovensko P rim o rje in T rst o rg an izira letova­ nje 5090 otrok iz T rsta, Gorice. T rži­ ča, M ilja in K rasa, Tn so otrdet bor­ cev padlih v narodno osvobodilni vojni, sinovi in hčere borcev in validov te r brezposelnih delavcev iz T rsta in Ju lijsk e K rajine. K er po­ k rajin sk i narodno osvobodilni odbor nima dovolj gmotnih sredstev za iz­ vedbo te organizacije 'odnosno za vzdrževanje letovišč, se ie obrnil na centralni odbor d ru štv a Rdečega križa Jugoslavije s prošnjo za po­ moč Centralni odbor je že poslal svojo pomoč v denarju. P ra v ta k o bodo poslali den arno po­ moč vsi glavni odbori dru štv a B d e­ čega križa naših ljudskih republik. K er pa ta pomoč ne bo zadostovala, bn izvedel glavni odbor d ru štv a B d e­ čega križa S rb ije akcijo, pri k ateri bodo. sodelovali vsi odbnri in vsi čla­ ni d ru štv a Rdečega križa. Z b iran je pomoči za otroke T r-ta in Ju lijsk e K rajin e bo od 12. do 14. (petek sobota in nedelja). Zbirali bo­ do prostovoljne p rispevke v hrani, zlasti mast. sladkor moko. marme­ lado, kavo, čaj. obleko in obutev. P r i­ speva se lahko tudi denar. S po­ močjo zbranega d enarja bndn naba­ vili h ra n o in d ru g e potrebščine. V Beogradu bodo den arno akcijo po hišah ih ulicah izvedli rajonski od­ bori Rdečega k riž a skupno z našim i množičnim i organizacijam i in izro­ čili vso n a b ra n o blago glavnem u odboru Rdečega krža Srbije S to široko akcijo se daje prilika vsemu našemu narodu, da izrazi svo­ jo veliko ljubezen do svojih bratov, k aterim še vedno k ru lijo pravico, ds bi bili združeni z nami v F LR J Zunanji m inister Simič na obisku v Draču - Drač, 11, jul ju. M inister za zu­ nan je zadeve FLR J Ut a noje Sim ič je v č e ra j obiskal Drač. P reb iv alstvo D rača, ki se je Zbra­ lo v velikem številu s cvetjem , ju ­ goslovanskim i in albanskim ; za sta ­ vami v rokah, je p risrč n o vzklikalo m aršalu T itu in b ra tstv u jugoslo­ vanskih ih albanskega n aroda. Av­ tomobil jugoslovanskega m in istra Sim iča so. zasuli s cvetjem . Vrnitev jugoslovanske delegacije iz Albanije Beograd, 12, ju l. Dav: sc je vrnil* v Beograd jugoslovanska delegacija z m inistrom zn zunanje zadeve SG no- jetti Sim ičem na čelu p riim , ko je podpii ata v T irani pogodbo med FLR Jugoslavijo in LR A lbanijo o prija­ teljstvu in med-ebojni pomoči. Na zeumnsikem letališču so »prejeli jugoslovansko delegacijo m in j ter za zunanjo trgovino ing. N Jio 'a P etro ­ vič, m inister za pravosodje FLRJ F ran e Frol. generalni sek retar Zvezne vlade M . tor Bakič m drugi. ' Jugoslovanski pionirji na obiskn v Korci Korda, 9. julija (ATS). S kupina im goskvanskih pionirjev, k i so bili pred dnevj godi m e d a Korce, je ime­ la zelo uspelo prireditev, lc; Je izzvala veliko zanimanje m ed p reb iv alstv a« . Občinstvo Je z navdušenjem po­ zdravilo p ionirje, l<» go d d liö v , ■Iz­ vedli jugoslovanske narodno piese.