URN_NBN_SI_doc-60FF5P3L

OBNAVLJAJMO TUJSKI PROMET NA NOVIH TEMELJIH Y drugem letu svobode so postav­ lja pred nas v okviru i>ospešpne ob­ nove n ašeg a gospodarstva v p rašan je obnove turizm a, ki p o staja i/. dneva v dan bolj pereča in neodložljiva spričo cisto novih, široko zasnovanih razvojnih možnosti v ljudski d ržaji. D ejstvo je, da Slovenija js in bo o sta la dežela tujskega prom eta s svojim i naravnim i lepotam i, s svo­ jilni poznanim i letovišči, zdravilišči, kopališči, pa naj bo to na G orenj­ skem , na Š tajerskem , r*a Dolenj­ skem , kjerkoli te . Koliko pa je Se. pr* nas doslej main poznanih idilič­ nih krajev, čudovitih kotičkov naše zem lje, Ujpr si bo v bližnji bodočno­ sti delov ni človek našel potrebnega odpočitka in miru, zd rav ja za telo in duha! K ajti komu je vendar v naši ljudski državi n ajp rej in pred­ vsem namenjeno Iv ira d v o naravnih lepot, ki jih je n aša dežela polna, če ne vprav delovnemu ljudstvu. T a­ ko «e odpirajo tu jsk em u prom etu pri nas in v vsej ostali državi novi vidiki, nova otrzorja. M inili so č asi, ko je na B led u , v B o h in ju in o sta lih n a ših v e lik ih lp- GvH&čih v e d rila in s> so n č ila ra z n a g o sp o d a , sinovi :n h čer-’ g o rn jih ti- so č ev p re m o ž n ih . K a ru n za n jih o v a b re z k o n č n a le to v a n ja je p r a v z a p ra v p la č a lo d elo v n o lju d stv o , od k a te r e g a Je k* m a lo k d o u ž iv a l u g o ­ d je o d d ih a v le to v išk ih h o te lih s r e ­ d i n a ra v n ih k r a s o t, r p trd im o d an es, d a m o ra m o p o sta v iti tu js k i p ro m e t n a nov p z d ra v e te m e lje v k o ris t d« - lo v n e g a člo v e k a , ne m islim o s le m , d a rte b* n a š a p o z n a n a le to v išč a k a ­ kor B led. B o h in j. R o g a š k a S la tin a , P la n ic a in d ru g a np p o s ta la m e d n a - ro d n a tu js k o p ro m e tn a sre d iš č a v k a r na jv eč ji m e ri. To» je v v elik em In te re s u ta k o d rž a v e sam e., k a k o r p re b iv a ls tv a le to v išk ih p o k ra jin . K trcm eJi bom o za te n i, da, se bodo In o zem sk i g o stje , ki S*» d o b re v o lje in si ž e lijo v sv e tu na širo k o p o zn a­ n ih n a ra v n ih le p o t n aše d om o v in e —- p o ču tili m ed n am i. v d rž a v i svo- b o d n eg o lju d s tv a , k a - n a jb o lje , da lin i bom o n u d ili \*sp u g o d n o sti. VSO p o tre b n o p o z o rn o st in g o sto lju b je . is to č a s n o Z razvojem inozem ske­ ga karizma pa bo treba posvečati $6 posebno pažnjo m skrb 1*1 jsl,-emu prom etu v notranjosti države. tako iz ostalih federalnih republik in do­ m a Odveč bi hiin naštevati kraje, h;{ hi naj postali letovišči, k raji orl d*ba. 73 počitka in raziv d rila po treb ­ no delovne Mudi. saj jih j« toliko, da 16 v »•esniri naša zem lja p rav za prav en ssrn pester prelep v rt. Zdaj je naloc-jj krajevnih :n okrajn ih ljud­ skih odborov ter preko njih prebi- valztv-a sam ega, da po svoji vi a t° ,'c vse potrebno za ureditev prim ernih gostišč ;n leto> iše, za ustvarite*- ugodnih tujsko prom etnih pogojev, pri čempr bo držav.i- s svo­ jim* tujsk p: ometuinii ustanovam i priskoči ir? na pomoč z nasveti in di­ rek ten podp' rn. rp do danes ni bilo za razvoj tu ­ rizma. r-rj na? že mnogo stor jene ga­ je tomu büg pač vzrok obnova po­ rušene domovine, obnov a p rom eta in osnovnih gospodarskih doorin. k ar je bilo združeno z mnogimi težav a­ mi-' Zdaj. ko se s skupnim i napori delovnega ljudstva tržuv** uspešno prem agujejo, je stopilo vp rašan je tu rističn e obnovo y ospredje. Tujsko pr: »y»’tn e naprave so prav tak o u tr- prtr- občutno škodo v domovinski vojni. O kup ato r je demolira! m ople­ nil te r delom a požgal ]o porušil celo vrsto planinskih domo-, turističnih hotelov in letoviških gostišč. Kljub tem u je letos odprtih že nek aj pla­ ninskih koc te r velikih hotelov in privatnih gostišč n a Bledu, v Bo­ hinju, v P lanici, na Jezerskem , v Ko- ga£ki Slatini, A’ Slatini Kadenci in v P etan jsk i Slatini, v Dobrni pri t ’-olju. v Šm arjeških toplicah in drugod. To so seveda šele začetki bodočega tu j­ sko prom etnega razm ah a, za k a te ­ re g a bo država p resk rb ela z, m ilijon­ ski mi krediti, sp ražila pa jc že z uvedbo turističnih prehrnmbiMiih na­ kaznic razv itje samoiniciutiv« v le­ toviških krajih. Danes, sredi delov­ nih naporov ljudstva za obnovo de­ žele sicer še ni omembe vrednega dotoka letoviščarjev v naše k r sje. 7, pospešeno obnovo, z rastočo pro. dukeijo in dvigom gospodarskih do­ brin. so iz dneva v dan /b o ljšu jo ji življenjske prilike v vsej državi. D a­ nes jo tujski promet v povojih, ju tri nas že utegne naval tu jsk eg a pro­ m eta postaviti p red dejstvo, ki mu bomo kos le z v n ap rej p rip rav lje­ no sm otrno organizacijo te r s tr-koj_ šnjim prizadevnim delom za tu risti­ čno obnovo. Jasn o je, da stv ari ne bodo u rejen e čez noč, res pa. je tudi, da se sam e po sebi ne bodo uredile in ne bodo tu jsk eg a prom eta sproti razm ahnile potrebe ju trišn je g a dne. Če žc d a­ nes ne bomo, seveda v okviru danih možnosti vse pripravili in vse sto­ rili za njegov uspešni razvoj. lju b lja n s k a direkcija P u tn ik a je pred dnevi priredila v rsto potovanj po naših letoviških k rajih , da ugo­ tovi pogoje tu rizm a v danih prilikah te r da v vseh k rajih , kfcso prim erni za tu jsk i promet, zain teresira ljud ­ stvo in mu predoči gospodarski in politični pomen tu jsk e g a prom eta. •V p ren ek aterih k rajih je bilo opaziti pom anjkanje sani «iniciative v p ri­ pravi gostišč, tu jsk ih sob in osnov­ nih tu jsk o prom etnih nap rav , pa tu ­ di n ek ak šn a bojazen, da se, tu jsk i promet ne bi razvil v splošno k o rist in korist posam eznika. V prašanje letoviških cen, vp rašan je režije in vzdrževanja gostinskih obratov in tu jsk o prom etnih n ap rav je treba vendar reševati v tesni povezanosti z ljudskim i odbori, z ljudsko oblast­ jo, ki n a j vsa ta v p ra ša n ja r* šj ob sodelovanju vsega prebivalstva, tu j­ sko prom etnih odborov na način, u strezajoč resničnim lokalnim prili­ kam in potrebam , Nujno je p o treb ­ no, da se tak o j urede povso -1 turisti- ene nakaznice za gost«». N ajenostav­ nejši postopek bi bil, da bi vsak gost na podjagi zdravniškega spričevala ali potrdila na prim er svoje sindi­ kalne podružnice prejel na k rajev ­ nem ljudskem odboru letoviškega k ra ja nakaznico za hrano, ki jo ho oddal v obratu, kjer je na hrani. V prašanje sm o trn e in pravilne re ­ gulacije cen v hotelih in gostiščih je prav tak o tre b a čim p rej rešiti po razum ljivem načelu preh ram b e­ nih možnosti in življenjske ravn i te r objektivne plačilne zmogljivosti ši­ rokih slojev našega ljudstva. N aša dolžnost je, da s sm otrno p ro p ag an ­ do in s čim prejšnjo te r tem eljito tu ristično obnovo dosežemo, da bo naša dežela že v bližnji bodočnosti po pravici nosila ime dežela tu riz ­ ma, dežela tu jsk e g a prom eta. Vsa skrb naši mladini! Graščina in Slančeva vila v Preddvoru, kjer so bili do nedavnega nastan jen i bosančki in k jer bo v poletnih mesecih- mladinsko ok revališče otrok iz Primorske in ostalih predelov S ioven ije * LETOVIŠKI 1 N a Blecb.»: v P ark-hotelu igra vsak večer plesni o rk ester RacUa-Ljubljane. P evski nastopi s predvajanjem narod­ nih pesm i vseh jugoslovanskih n aro ­ dov, sevdalink in zabavni pesmi. Od čaS:' do časa tudi humoristični n asto ­ pi. Tudi v hotelu Toplice je vsak ve­ čer o rk estraln i koncert. V Rogaški S latini p rire ja m ali ork ester Radia- K ON CKRTI L jubljane vsako ju tro in vsako po­ poldne koncert zabavne glasbe. V Dobrni nastop a salonski o rk e ste r R a- dia-Ljubljanp z ju tra j ir» opoldne vsak dan. N a sporedu je salonska glasba. V sak teden en k ra t.p a priredi ork ester R adia L jubljane simfonični koncert. V Slatin?-Radenci p rirejajo člani o r­ k e stra ljubljanske opere koncerte. Nova mostova v Kraniu — nov velik uspeh naše obnove N ov i c e stn i n a d v o z v K ra n ju N a leseni brvi, v štric novega mo­ stu, ki ga gradi GRADIS čez Savo v K ranju, se zbirajo gruče radoved­ nežev in preže na nad zo rn eg a inže­ n irja, Če se le prikaže, s« znajde v križnem ognju v p rašan j: »Kdaj bo novi m ost d o g rajen ?« — »Ali bo res n ajširši m ost v .Jugosla­ v iji?« — »K je ste dobil j ta k ogro­ men žerja v ? « K ran jčan i se. inten­ zivno zanim ajo za svoj novi most. »Do 15. decem bra bo gotov,« jim odgov arja inžpnir tov. Majdič, ki vodi g radn jo m ostu. »Res, tudi po š r in i in dolžini bo p reseg at druge mostove ta k šn e konstrukcije.« »Toda z a k a j im a dv a loka. nam e­ sto enega, sam eg a k a k o r naš R ajn­ ki“ m ost?« »S tem bomo prištedili precej m a­ teriala, k a r je d anes velike važno­ sti, k er tu d i d ru g je bi radi gradili mostove.« To K raiijčanj razum ejo, ne ra z u ­ mejo p a mnogo stv ari, ki jih gleda­ jo s svoje lesene, brvi nad novim mo­ stom v gradn ji. Posebno pozornost vzbuja ogrom en žerjav, ki z dolgi­ mi rokam i, s k a te rih visi debela je ­ klena vrv, igraje, jem lje z vagou- čkov in nosi v višino velike posode z betonom in tisočkilogram sUe g ran itn e kocke. T oda inžjner nim a m ešalca, s tro ja za m ešan je bAona. Beton, ki teže iz njega, prevažajo n ato v železnih posodah n a vozič­ kih juri žerjav, ki dvigne beton n a višino nosilnega odra, tja , kam or treb a. Ko je beton gori, ga vibra­ torji, to so p rip rav e za tre se n je be­ tona, tem eljito p retresejo in zgosti 1 te r iztisnejo iz njeg a ves zrak . Šele nato je dober za betoniranje. V sa ta veriga dela se odvija h itro in ne da bi za tre n u te k obstala, Je tu pa tam se. vmeša v mogočno pesem drobilca sv ariln j k b c delavca: »Poo-zooor!« N EKA J STEV IEK IN TEŽAV P rejšn ji m ost, ki g a je jugoslo­ v anska vo jsk a ob um iku i. 1!H I sp u stila v zrak , je bil prvotno širok 8.5 m, ]>ozneje p a so g a zaradi veli­ k eg a p rom eta razširili na J i m . No. vj most ho za 3.5 m širši in bo ta k o eden izm ed n ajširših mostov v Ju g o ­ slaviji. Bo p a tudi eden najdaljših železehetonskih mostov. C elotna dolžina m ostu zn aša z nadvozom 145 m, nadvoz sam pa ima 13 m razpetim -. P re jšn ji m ost je imel nad vodo en sam lok, sedanji ho imel pa dva, s čim er ho p rih ran je n ih 1000 kubičnih m etrov beton a in precej železa. Skupno bo imel štiri loke, ki so dolgi po 33 m. C esta n a m ostu bo Delavci nakladajo vagoneck s fini m peskom in z debelejšim gramo­ zom, ki ga siplje na kup električni transportni trak časa, za ro k av g a vleče preddela­ vec, ki hi rad neko skic«, in delav­ ci z v rh a novega mostu kličejo, k a ­ ko n a j nhetonirajo veliko železno mrežo. Istočasno m o ra paziti, d a se pravočasno um akne nosilnemu sto t­ im žerjava, ki se p rev aža sem in tja po tračn icah , in železnim vozičkom, s k a te rim i dovažajo do pasu nagi, zagorel; delavci beton pod žerjav. T reb a je o stati v silnem ritm u dela, in ta delovni ritem ne dopušča k ram lja n ja z radovedneži. Most so začeli g ra d iti m eseca ju ­ lija lan sk eg a leta, toda zg rad il j so samo podstavke, n a k a r so dela za­ radi p om an jk an ja m ateriala počiva­ la do decem bra, ko so začeli z iz­ kopi. Do m a rc a so izkopali 1600 k u ­ bičnih metrov m ateriala- Postavili so tudi lesen tran sp o rtn i most na pilotih iz železnih trav erz, s a j mo­ ra p re n a ša ti ogrom ne obrem enitve. Samo železni nosilni stolp z a žerjav le h ta 30 ton. razen le g a je še obre­ menjen s 30 tonam j g ran itm h sk la ­ dov za radi večje stabilnosti, skupno to re j 80 ton. N ato so se lotili g ra d ­ nje lokov in go rn jeg a d ela m ostu. Postavili so visoke in močne nosilne odre in opaže,' k; so jih izdelali v delavnicah GKADISa. v Škofji Gok:. Dela n ap redu jejo zdaj v hitrejšem tem pu. Z abetonirana s ta že dva In­ ka, in do k e n ra a v g u sta bo sta z a ­ betonirana še ostala dva. TAKO TEČE DEIčD N a desnem bregu Save leže ogromnj kupi tisočkilogram skih g ran itn ih kis-k in železja in gora gram oza. G ramoz so izkopali iz S a­ ve na licu m esta z modernim tr a k ­ to r fern »buldozarjem«, s k aterim so 80 r.m globoko zavozili v vodo, n a ­ k ar je kot ogromen buldog z o rja ­ škim i prsi potiskal proti bregu ve­ likanske kupe -gramoza, V dveh dneh je potisnil iz Save okrog 1600 kuhškov g ram o za in s tem p rih ran il več kot m esec dni dela četi delav­ cev, na obrežje Save p a privabljal množice gledalcev. Z vagnnčki na tračnicah, ki jih vleče dvigalno v re. t eno na električni («gon. vozijo zdaj gramoz po bregu navzgor do drobilca. Zdrobljeni gram oz, ki se vsipa iz železnega m lina, pren aša električnj tran sp o rtn i tr a k do kupa. oh k aterem stoje, delavci, ki ga n a­ lagajo na vagončke. N a drugi s tra ­ ni vagončka stoje delavci, ki isto­ časno mečejo v vagonček finejši pe­ sek. Tega, morajo dovažati s tovo r. >:!m; avtomobili iz N aklega, k er jr gramoz sam pregrob. šele ko mn prim ešajo 60 % finega peska, dobe dobro m ešanico za betoniranje. Vo­ ziček, ki g a po tisk ajo po štirje de­ lavci, se nato ustavi pred barako, k je r je skladišče cem enta, da nalože vrh peska Jn g ram o za še odgovarja, joče štev lo vreč cem enta. Ta težk i tovor zvrnejo delavci nekaj desetin m etrov n ap rej v dvigalno korito norm alno široka, 7.5 m, to d a hodni­ k a b o sta izredno široka, k a r jc po­ trebno z a ra d i izrednega lokalnega prom eta. C esta, ki vodi čez most, pelje mimo kolodvora, in redno se srečav ata n asp ro tn a tokov a potn i­ kov, kj gredo s kolodvora, in delav­ cev, Uj se v račajo iz to v arn . E n hod­ nik ho zato širok 4.5 m, drugi pa 2.5 m. V išina od norm alne gladine Sav e do cestišča zn aša JO m. Most­ ni loki slone n a okroglih podstavkih iz g ra n ita , k er je izk u šn ja pok aza­ la, d a okrogle podstavke voda za. daj m an j izpodkopava k a k o r pa elipsne, čep rav nudijo sicer 1 i vodi mafij odpora. J’o n ačrtu I hi m ost o dp rt za promet. J 5. decem bra, toda razn a m a n jša dela bodo tra ja la še do m a ja 1947, n a k a r ho jniel K ran j lepši in trd n e jši m o st k a k o r pred vojno. N a črt za novi most je napravil inž. Kodela M alija, ki sodeluje pri g radn ji m ostu k o t nadzorni inženir. Dozdaj so porabili približno 601) ton betona. 600 kubikov lesa za odre in opaže, in 105 ton železja. N ajveč te ­ žav jim jc povzročala dobava želez­ ja. Po vsej Sloveniji so m orali zbi­ rat i železje, k j je bilo potrebno pri gradn ji. Uporabili so tudi ostank e porušenega m ostu v Medvodah, ne- •kaj železja pa so dobili tudi z. Je ­ senic. Mnoge tra v e rz e so bilo sk riv ­ ljene od bombnih eksplozij iii jih je tein tre b a šele. rav n ati. Tildi z a o sta ­ li m aterial jim ni bilo vedno lahko. Teda s pogumom in iznajdljivostjo so prem agal; vse težkoče. GRADBEN I IN ŽEN IR J E 1NJNO- SEN NA SVOJE DET,AVČE Dokler so tra ja li izkopi, je sodelo­ valo pri g radn ji 120 delavcev, d an es pa jih dela še 66 , od te h skoro po­ lovica strokovnjakov, in poleg njih še nekaj vojnih ujetnikov. Ogromni žerjav jih sam nadom ešča n ajm an j 80. To sc je pokazalo zlasti pri gradnji nosilne k o n stru k cije za most. T akšnih žerjavov im amo še vse prem alo. T ega so razstav ljen eg a pripel.jali iz S trn išč a pri P tu ju jn ga nato v 1 K ranju sp et sestavili. Se­ stav ljati so g a morali zaradi n je ­ gove ogrom ne teže n a pod stavku i/. železobetona, ki so g a m oral; pose­ bej za to zg rad iti. Z enim sam im posegom dvigne z a 5 ton m ateriala. Vsi delavci, ki sodelujejo p ri g ra d ­ nji mostu, so zelo pridni in požrtvo­ valni, in inženir, k i vodi gradnjo, jc ponosen nanje. »če bi bolidi fo to g rafirati za ob­ javo v časopisu udarnike, bi morali slikati vse,« prav i. »Vsi delavci red ­ no presegajo normo.« Železokrivei so presegli svojo za­ četno storilnost z a 225 % . V sa dela delajo n a akord. Seveda m oram o pripisovati sedanjo večjo 'storilnost tildi dejstvu, da so se mnogi šele pri debi usposobili in izpopolnili v svoji stroki. NOVI CESTN I NADVOZ N ekaj desetin m etrov proč. se ra z ­ penja čez. železniško progo novo zgrajeni žolezonetonski cest-nj n ad ­ voz. S ta re g a je raz stre lila i. 1941 jugoslovanska vojska pri um iku. Na mostu srečam tov ariša, k i jc 1. 1941 sodeloval pri ra zstrelitv i, zdaj si pa hodi vsak dan ogledovat novi n ad ­ voz in sc g a ne more nagledati. Za­ čeli so g a g rad iti km alu po osvobo­ ditvi, julija m eseca. P rve mesece je prim anjkovalo po trebn eg a, m ateria­ la. toda sep tem b ra se je p resk rb a z m ati rialom izboljšala in sredi de­ cem bra so v neprekinjenem delu noč in dan v treh llneh zabetoniraj; novi nadvoz. Novo z g ra je n a ra z p e ti­ mi zn aša 44 m, dočim so tem elji še stari. Š irina nadvoza zn aša 11 m z og rajo vreti, cestišče samo brez hod­ nikov pa meri 7.5 m. V išina nadvoza nad progo meri 8 m. P rak tičn o p re­ nese nadvoz obtežitev 30 ton. Ko so gradili nas'p , so z »buldo­ zarjem « v' enem dnevu opravili de­ lo, ki bi g a sicer 20 delavcev oprav­ ljalo ves mesec. »Buldozar« je nam ­ reč s svojo m otorno silo irritrl iz globine pod nasipom 800 kubičnih m etrov m ateriala, ki so g a izkopali in spravili tja Nemci, ko so gradili protiletalsko zaklonišče v bližnjo skalo. 7xlaj pri gradnji nadvoza so ga porabili in vbili v nasip. Čez nadvoz grm e kam ioni, ki do­ važajo jz K okre porfirni gram oz do lesen'h jaškov tik ob nadvozu. T ran spo rtn i tr a k na pogon z nafto p ren aša n a to p o rfir od jaškov do vagonov, ki g a odvažajo n aprej. N a­ m enjen je za gradnjo ceste L jub lja­ na—T rst. T ako bo ta uspeh v obno­ vi pripomogel do drugega. Novi most v gradnji V ospredju temeljni del ogromnega stolpa za žerjav umvninirnnnnijimTTimpnjtmmj^mijiimiivimmmmnnrimiiTmiiirmiiMnmnTimiTnmimirmiiniiimniTintiiimmunnmnnmiiuMnirniitnvrvnnTimmimTTnnimgiinrhnrnvTvrnrnTCHH Brigada ljudske mladine Jugoslavije bo pomagala pri obnovi Varšave Na mim) inskj progi je bila formi ra­ nn brigada, sestavljena iz mladincev vseli krajev Jugoslavije, ki s<> doslej delali, na m ladinski 'progi. Sedaj od­ hajajo v bratsko Poljsko, da bodo po­ m agali pri obnovi Varšave. Brigada obstoji iz 3 čel po 35 m ladincev in slaba brigade. Skupno okoli 120 m la­ di ure v. B rigada ho prispela na beograjski kolodvor. 13. julija pa odide na Polj­ sko. Mladinci bodo delali p ri obnovi Varšave en mesec. 10 dni pa bodo gosti poljske mladine. S svojim i izkušnjam i, ki so jih p ri­ dobili pri delu na m ladinski progi, bodo naši m ladinci s svojo metodo dela in organizacijo pomagali poljski mladinci pri obnovi in p ri graditvi nove Poljske ier na ta način doprine­ sli k utrditvi prijateljstva in bratstva med Poljsko in Jugoslavijo. Danes je odpotavala iz Brčkega, v Beograd skupina mladincev m m la­ dink udeležencev gradnje m ladinske proge, ki bodo form irali delovno b ri­ gado ljudske mladine Jugoslavije. Ta b rig ad a se odpelje 13. .julija iz Beo­ grada na Poljsko, d a pomaga poljske­ mu narodu pri obnovi drž-ave. Briga­ da sestoji iz 105 mladincev, med kate­ rimi je tudi nekaj udarnikov m po­ hvaljenih. Bosna in Hercegovina pozivata k tekmovanja v obnovi naselij Te dni je trika, v okrožnem ljud ­ skem odboru v Sarajevu konferenca voditeljev tehničnih baz za obnovo naselij n a področju sa ra je v sk e g a okrožja. Poleg" Vanov u p ra v tehnič­ nih baz so konferene! prisostvovali Ijpdi •pred stav .i;k i vseli gospodarskih m in istrstev vlade LR Bosne ih H e r­ cegovine, pred stavn ik i državnih pod­ je tij, zadružnih zvez 1in m nožičnih a n t fašističn ih o rg an izacij. R azp rav ­ ljali so o dosedanjih izk u šn jah pri obnovi n aselij v zvezi z organizacijo dela in org an izacijo prostovoljne de­ lovne s le zarad i g rad itev sta n o ­ v an jsk ih poslopij v porušenih n a se ­ l j i . K onferenco je otvorit sekret:: r okrožnega odbora' ša letovič, o dose­ danjem delu je poročal Me zmed Jia- Lovič. Iz n jegovega poročila je ra z ­ vidno, ds, so pričeli z obnovo naselij ta k o j po osvoboditvi, d a so pa delali brez n a č rta in d*a so nepravilno ra z ­ delili orodje in m aterial. N a pod­ ročju sarajevskega, okrožja, obnav­ ljajo sed aj 7 tehničnih baz. in sicer v S arajevu. Sokolcu, Rogatici. K ah- noviku, Vjšegnsdu, Čajničil in Go- 'ceždi. P ra y tako so osnovali m estne odbore z a 'o b n o v o naselij. Iz fonda z a obnovo so dodelili ra Jevškemu okrožju za obnovo po ru šerrh ra s e l'j 25 m ilijonov dinarjev. N aj večji zne­ sek je predviden za Rogatico. ča ju i­ ce. in Gorazde, p o se d a j je zabeležen največji uspeh prj sek an ju lesa za gradbene potrebe. Kot nedo statek se po u d arja slaba, ekspedit ''n o st gozdnih organov in pom anjkanje prevoznih sredstev. Na področju sa r-ie v sk e g a okrčžia. je porušenih 20.369 hiš. Ža letos le predvidena zg rad itev S690 h i v g radn ji se j;h n a h a ja 2019. M aterial za. zgraditev 1382 hiš je že p rip ra v , ljen. Nisva mariborska fc©€a tsa Na Pohorju, k,ier je zopet zavladal pn težkih letih partizanskega hoja mir. ho v nedeljo, 14. ju lija pomem­ ben dogodek. Tam, kjer je še pred dne ri in tedni pričalo požgano tramovje, razpadlo zidovje in okleščeno drevje o narii- stvu barbarskega okupatorja, je zra­ sla lična stavba: nova M ariborska ko­ ča. To novo planinsko gostišče, no ri pohorski dom m ariborskih planincev, bo n a Arehovo nedeljo, 14. ju lija v okviru pohorskega praznika odprto jn izročeno svojemu vseljudskemu n a­ menu. Mariborski planinci, združeni v vzorno delujoči podružnici PDS, so opravljali vsa dela skorajda sami. Ne­ deljo z.a nedeljo «o h iteli na P aho rje in se lotili slehernega dela, ta k a da je bila nova stavba v zares ud arn i­ škem času. v nek aj tedn h. pod -stre­ ho. V novi koči je v štirih spalnicah 60 ležišč n a razpolago. v dveh g~; tu ­ niških sobah in n a leseni terasi je mungo več p ro sto ra kot nekdaj v stari stavbi. Ves svet okrog koce je očiščen, postavljenih je dovoli miz ih klopi, tudj n a igrišča niso pezahili. E lektrična luč in vodovod p ričata o sodobni oprem i stavbe, ki naj nudi vsem. ki iščejo po vsakdanjem tež­ kem delu počitka, in utehe, že dolgo zažeLjeno streho. O tvoritvev nove Mariborske koce, ki n aj zbere na našem P ohorju doma­ čine in planince v iskreni tovariški povezanosti, naj bo p rav i pohorski praznik, praznik vseh. ki jim je kaži­ pot geslo: Vse za Titovo o-bnovoj * V nedeljo, 14. ju lija, na dan sve­ čane otvoritve Mariborske koče. bodo vozili ves dan mestni avtobusi z G lavnega trga n » Pohorje.