URN_NBN_SI_doc-60FF5P3L

(peta oGCetnica hnog&t&tke mtaje 13. ju lij je dan vseljudske vstaj« v C rni gori. Razočarani »n ogorčen; za­ radi kapitulacije izdajalskih vrhov sta ­ re Jugoslavije in prežeti s silno m ržnja prot; okupatorju, so pričeli Č rnogorci z oboroženo borbo za svojo svobodo in neodvisnost. Že p reje so pričeli z zbiranjem orožja in so form irali prve čete, ki so se pripravljale na prvi udar. 13. ju lija je počila prva upor­ niška puška, ki ,je dvignila ves črno­ gorski narod. P rv e velike borbe so bile še istega dne n a Vir Pazaru in Cevu, dva dni pozneje pa v okolici Podgorjce, N ikšiča. G rahova in v d ru ­ gih krajih . Že v prvem naletu oboro­ ženega črnogorskega ljudstva so bili osvobojeni Beranc, Andrijevica, Kola- šin, Danilov grad. Savnik in G raho­ vo. Bile so tudi uničene vse žandar- m erijske postaje, ki so po okupaciji postale glavno orodje okup ato rja za zasužnjenje črnogorskega naroda. R o­ m aj osnovani črnogorski odredi so z velikim poletom in navdušenjem v 14 dneh osvobodili skoraj vso Crno goro. Uničene so bile vse sovražniko­ ve postojanke, razen v Cetinju, Pod­ gorici in Nikšiču. ki so jih blokirale črnogorske edinice. Italijan i so u tr­ peli ogrem ne človeške in materialne izgube. Z ajetih je bilo več tisoč u je t­ nikov in zaplenjene sn bile velike količine vojnega materiala. 13. ju lij 1941 «n vsi dnevi, ki so mu sledit; do popolne osvoboditve Ju g o ­ slavije, so pokazat, da je črnogorski nared v svojem naporu in strem lje­ njih z» osvoboditev enoten in zdru­ žen z vsemj narodi Jugoslavije. Poleg upora v Srbiji je bil upor črnogor­ skega n arod a odločilnega pom ena za vso Jugoslavijo. Uspehi srbskih in črnogorskih borcev so vzpodbudili n ajbolj borbene dele jugoslovanskih narodov v vseh pokraitiah. V tej v e­ lik j osvobodilni vojni ie žrtvovalo sv eje življenje 20.000 borcev uporne Č rn e gore, ki so padli za svobodo v se h Jugoslovanskih narodov. Č rno­ gorski ju n a k i so padali v Srbiji, Bos­ ni. Hercegovini, H rvatski in Slove­ niji. T oda v-c svoje velike človeške in gm otne žrtv e je da! črnogorski narod s ponesem , k er je vedel, d» se bori za boljše jn srečnejše življenje v osvojeni Jugoslaviji. S to svojo ple­ m enito berbo in žrtvam i si je črno­ gorski nared priboril častno in do­ stojno mesto v vrstah enakopravnih jugoslovanskih naredov. Tudi d anes daje črnogorsko ljud ­ stvo svoj delež v naši skupni borbi za obnovo jn izgradnjo nove Jugosla­ vije. Peto obletnico svojega vseljud­ skega upora, praznuje v zivesti, d-a bo svoje delo za obnovo in izgradnjo Jugoslavije nadaljevalo še požrtvo- valnejše >n uporne.iše, tako zmago­ slavno, kakor je vodilo svojo veliko borbo za osvobojeni«. SEDMI JULIJ ~ DAN VSTAJE SRBSKEGA NARODA Dne 7. ju lija 1941. je svobodoljub­ n a S rbija s prvim i streli na okup a­ to rje in njegove hlapce dokazala, d a srb sk i narod ni sp rejel k a p itu ­ lacije in izd ajstv a generalov pro ti- ljudskih politikantov. T isti čas. ko so ti izdajalski gen erali in vsi fa ši­ stičn i elem enti Jugo slav ije tekm o ­ vali, kdo se bo bolj prikupil fa šistič ­ n em » okup ato rju , sc je srb sk i na­ rod odrekel te h hlapcev in pod vod­ stvom Kom unistične p a rtije stopil n a pot svobodoljubnih p u n tarsk ih prednikov. V začet ku ju H,ja 1911 so se u sta ­ novili p rv j borbeni oddelki v S rbiji: valjsv sk i. zaječarski, kosm ajski, es- čanski, šunradijski in drugi. Dne 7. ju lija 1941. je rad jev aek a č e ta va- ljevskega odrpda izstrelila prve stre­ le v borbi z okupatorjevim i hlapci. T i streli so oznanili pričetek borite srb sk eg a na,roda z a osvoboditev. P ri­ čela se je borba, ki je bila dolga in in k rvava. Isti čas so v stali drugi narodi Jugoslavije. S krvjo so kovali svoj« novo življenje in u stv arjali tem elje nove Jugoslavije. P ro ti n a­ šim narodom in njihovi vojski niso nastopile sam o sovražne divizije, tan k i, topovi in letala. P ro ti njim je k renila združena izd aja vseh pro- tiljud sk ih elem entov. V slepi m ržnji do ljud stv a in njegovega osvobodil- dilnega g ib an ja so se znašli četniki, u staši, nedičevci, ljotičevci, m ačkov- ci, rupirikovci. izd ajalsk a em igraci­ ja , — z eno besedo: vse. k a r s« je u stra šilo ljudstva, njegovo oblasti in svobode. Lotos je praznoval srb sk i narod svoj praznik v staje združen z o stali­ m i narodi Jugoslavije. P raznoval g a je sredi velikih p rizadevanj za iz- celjenje ra n vojne in okupacije, d a bo nastopilo v vsej Jugo slav iji sreč­ nejše življenje. V elika b itk a .ie dob­ ljena. država je svobodna. In zdaj teče drug a, ne m an j važna bitk a obnove in izgradnje. N arod j Ju g o ­ slavije bodo zm aglai tu d i v te j ve­ liki bitki, k ak o r so zm agali v ogor­ čeni borbi proti fašistom in njihovim hlapcem . Proslava v Toplici P rokuplje, S. jul. V eličastni p ro ­ slavi 7. ju lija v T o p ič i j e . prisostvo­ valo nad 20.000 ljudi, ki so se zbrali n a podnožju Jastreb ea, n a Ajdi-saov- cu, k js r je bil 3. avgu sta 1941 se­ stav lje n prvi topliški p artizan sk i odred. Poleg ogrom nega števila lja d ’ so prisostvovali p restavi tudi generalni se k re ta r zvezne vlade M itar B rasič, v im enu vlade LR Srbije m in ister za f 'n an ce P e te r Stam bulič. prvi se k re ­ ta r sovjetskega veleposlaništva Iv a ­ nov, pred stavn ik i JA g en eralm ajo r Vlado B ajič, polkovnik V lado Šče­ kić, polkovnik Blago.ie Komnenovič, m a jo r D ragosiav Petrovič te r števil­ ni delegati šta b a 1. a rm je, znani prvoborci M arko Petrovski-Spanec, kom an d an t 1. tc.pliškega p a rtiz a n ­ skega, odreda Ra div oj U bavie-špa- ncc, R isto Antunovič-Bajo, k a k o r tu ­ di p red stavn -k ’ ljudskih oblasti in ogrom no število km etov iz okolice. Na Kosmetu P rizren , 7. julija. Skipetari, Srbi in Črnogorci so zelo svečano p ro sla­ vili 7. ju lij, obletnico ljudske v staje v Srbiji. P o vseh večjih k ra jih eo bila zborovanja, ki se jih je poleg m eščanov udeležilo veliko število km etov iz okoliških vasi. V P rizren u se je p ro slav a pričela s svečano akadem ijo 6. ju lija zvečer v nabito polni dvorani D om a kulture, k je r je bilo predavanje o pomenu 7. ju lija. Zbori kulturno-um etniških društev, k rajev n eg a sindikalnega sv eta in kom iteja S k ip etarjev so od­ peli nek aj pesm i, po večini 'iz p a rti­ zan sk eg a življenja. A kadem ija se je k o n čala z razburljivim prizorom iz živ ljen ja partizanov na Kozari. N a dan proslave je izgledal P ri­ zren že zgodaj z ju tra j zelo svečano. N ad ulicam i m esta so vihrale jugo ­ slovanske in albanske zastave. Ob 9. dopoldne so pričeli p rih a ja ti sp re ­ vodi meščanov z zastavam i in napisi: oživel 7. julij, dan ljudske v stajal« , »Živela K om unistična p a rtija — o r­ g an iza to r ljudske vstaje!« itd. Sindi­ kalne podružnice so prišle na Mest­ ni trg , k je r je bilo zborovanje. N a proslavo je prišlo tu d i večje število km etov iz okolice, ki so nosili slike S ta lin a in m a rša la T ita. N a p ro sla­ vi je bilo k a k ih 400 mož, žen in m la­ dincev. Zborovanje je otvorit se k re ­ ta r .M estnega lju d sk eg a odbora, ki je dal besedo B žam idu N im aniju, se k re ta rju k om ite ja S k ip etarjev , ki jc govoril o velikem pomenu 7. ju lija za narode .Jugoslavije, o boju, ki ga je pričel srb sk i narod pred petim i leti, in o pomoči, ki jo je dal v boju ljudstvu Kosova in M etohije. Govor­ niki so bili v e č k ra t p rek in jen i z vzkliki ljudski vladi Srbije, K om u­ nističn i p a rtiji, m aršalu T itu in edinstvu '/seli narodov. P o konča­ nem zborovanju so zaplesali Skipe- ta rji, S rbi in Č rnogorci skupno kolo, p ri čem er so peli p a rtiz a n sk e pesm i. T a v eličastn a p ro sla v a je bila izpo­ poln jen a tudi' s fizk u ltu raim i p rire ­ ditvam i. P rire je n e so bile tu d i kole­ sarsk e tekm e. V Tintnški krajini Z aječar, S. ju lija. P ra z n ik narodne v staje v Srbiji so v Zaječavu in v tim oškem okrožju proslavili izredno svečano. Svečane proslave 7. ju lija so bile tudi v B restov ačk i B anji, M inieevu in Boljevcu. Svečan sprejem v l judski skupščini LR Srbije B eograd, 8. ju lija. P rezidij L ju d ­ ske skupščine LR S rbije je priredil* snoči v p ro sto rih L judske skupščine svečan sprejem v proslavo 7. ju lija — dneva narodn e v sta je v S rb iji.. Svečanem u sprejem u so prisostvo­ vali v imenu P rezid ija ljudske sk u p ­ ščine F L R J predsednik dr. Iv a n R i­ bar, podpredsednik Moša P ijad c in D im itar V lahov, s e k re ta r Mile P eru - ničič, popredsednika zvezne vlade E d v ard K ardelj in J a š a Prodanovič, podpredsednika P rezid ija L judske skupščine LR Srbije S tanoje Sim ič in R adovan G rujič, se k re ta r dr. Mi­ la n V jakovič predsednik vlade LR S rbije dr. B lagoje N eškovič, m in istri zvezne vlade dr. K irilo Savič, dr. F ra n e F ro l, dr. V osa cubrilovtč in Vicko K rstulovič, za g en eraln i štab JA g e n e ra lla jtn a n ta Iv a n R uk av in a in Iv an G ošnjak, g en eralm ajo r Mi- jalk o Todorovič sv etn ik so v jetsk eg a veleposlaništva Koževnikov in sek re­ ta r ja S ah arov in G rigorijev, šef so­ v jetsk e vojaške m isije g en eralm ajo r K iseijev, trgov in sk i p red stavn ik ZS-* SR Lebedev, mnogo ljudskih poslan­ cev, vojaški in politični voditelji te r pred stavn ik i organizacij in, ustanov. Ob koncu svečanega sp rejem a ie bi izveden um etniški p ro g ram Spomenik padlim borcem v Apatinu A patin, 9 ju lija. V A patinu so ob proslavi v sta je v S rbiji odkrili spo­ m en ik borcem Rdeče arm ad e in J u ­ goslovanske arm ade, ki so padli za osvoboditev m esta. Ob tej p rilik i je bilo zborovanje, ki s ta sc g a po­ leg pred stavn ikov ljudskih oblasti in m nožičnih organizacij udeležila tu d i so v jetsk i veleposlanik L av ren . tijev in šef sovjetske vojaške m isije g en eralm ajo r K iseijev. Poverjenik z a prosveto v Glavnem izvršnem odboru avtonom ne p o k raji­ ne Vojvodine R adivoje Davidovič je govoril o pomenu 7. ju lija z a vse narode Jugoslavije; Spomenik je odkril g en eralm ajo r Kiseijev, ki se je zahvalil rodoljub­ nim prebivalcem A patina, k e r so s skrom nim i sred stv i postavili ta veli­ častni spomenik. Velika m nožica je po zd rav ljala z navdušenim vzklikanjem p red stav n i­ k a b ratsk e Sovjetske zveze, junaško Rdečo arm ado in m lado T itovo a r­ mado. PRISPEVAJTE V TISKOVNI SKLAD ZA PRIMORSKO, KOROŠKO IN IZSELJENCE Dan albanske armade T irana, 11. ju l. Ob proslavi dneva alb an sk e ljud sk e a rm a d e ie bil v Ti­ ra n i p rire je n v elik m im ohod vojske, ki so m u prisostvovali vrhovn i ko­ m an d an t oboroženih sil A lbanije ge­ n eraln i polkovnik E n v er Hodža, m i­ n ister za zu n an je zadeve FL R J in o stali člani jugoslovanske v lad n e de­ legacije. tu d i dipom atski p red stav ­ niki. člani vl3de, P re z id ija L judske skupščine, generalnega štaba, p re d ­ stavniki cerkve in diplomatskega zbora. Ogromna množica ljudstva je n av d u šen o pozdravljala svojo a rm a ­ do in k) obsipala s cvetjem . V čeraj je bila n a d ržav n em stadio­ n u »Cerna! Stafa« veličastna fizfcul- tu rn a m anifestacija. Nastopilo je nad 2000 atletov iz posameznih en o t a l­ b anske ljudske vojske. P rihod generalnega polkovnika E n v e rja H odža in jugoslovanske de­ legacije so sprejeli z b u rn im i p :z d ra ­ va in vzklikanjem »Enver — Tito!«. P ro g ram je bil obsežen in dobro p rip rav ljen . P rirejen i sta bili tu d i m otorna d irk a iz D rač v T irano in nazaj te r kolesarska tekm a iz T ira ­ ne v P etre!o in nazaj. P rihod udeležencev v štafeti »10. julij«, ki so k re n ili iz vseh krajev A lbanije, da bi prinesli vrhovn em u k om and an tu g en eraln em u polkovni­ ku E n v e rju tlodži pozdrave in izjave vdanosti v o jašk ih enot, so n a stadio­ nu b u rn o pozdravljali. Š tafetn a ekipa ju ž n e A lb an ije je prinesla E nv erju Hodži simbolično puško te r mu izrazila zvestobo do sm rti in obljubo vsega ljud stv a, da ne b a d o p u stih tu jcem , da bi stopili samo za korak n a alb an sk o ozem lje. Š tafetn a ekipa severne A lb an ije jc p rin esla v znak b ra tstv a in iskrene­ ga p rijateljstv a po eno grudo a lb a n ­ ske in .jugoslovanske zem lje. B eograd, 10. jul. K u ltu rno društvo Jugo slav ija-A Ib an ija in C entralni dom JA s ta snoči p rire d ila svečano ak ad e­ m ijo o proslavi dDeva albanske n arod ­ ne vojske. N a te j akadem iji šo narodi Ju g o slav ije po svojih p red stavn ik ih m an ifestirali ču stv a globoke isk re ­ nosti. do dem ok ratičn eg a lju d stv a no­ ve A lbanije, ki se jc brez po čitk a he­ rojsko borilo skupno v. narodi Titove Jugoslavije in ostalim i svobodoljub­ nim i narodi sv e ta p ro ti fašisičnim zavojevalcem . A k adem ija je bila v veliki dvorani C en traln eg a dom a Jugoslovanske ar- dame. D vo ran a je bila nab ito polna. Med drugim i so bili prisotni tu d i pod­ predsedniki P rezid ija L judske skup ­ ščine D im itar Vlahov, M arko Vuja- šič in dr. Josip Rus, se k re ta r P rezi­ dija Mile Peruničič, predsednik Zvez­ n eg a sv e ta V ladim ir Simič, podpred­ sednik zvezne vlade J a š a Prodanovič, m in ister zvezne vlade N ikola P e tro ­ vič, Vioko K rstulovič, d r. D rag o M a­ rušič, V lada Zečevič, A n te V rkJjan, K irilo Savič, dr. D im ita r N estorov, generalni se k re ta r pred sedn ištv a zvez­ ne vlade M ita r B akič, predsednik ko­ m iteja za um etn o st in k u ltu ro FL R J V lada R ibnikar, člani vlade LR S rbi­ je, M itra M itrovič, D jilas, C ana B a­ bović, dr. U roš Jekič, dr. Miloš Mo- skovljevič, g c n e ra lla jtn a n t Koča P o ­ povič, soproga alb an sk eg a poslanika v B eogradu g a. Kapo, sv etn ik alb an ­ sk eg a po slan ištv a C am ora, n am est­ n ik m in istra z a zu n an je zadeve dok­ to r V ladim ir Velebit, člani diplom at­ sk eg a zbora, člani sov jetsk e vojaške m isije, več članov A kadem ije znano­ sti, vseučiliški profesorji, p red stav n i­ ki sindikalnih organizacij p red stav n i­ ki k u ltu rn o um etn išk eg a živ ljen ja B eograda, p red stavn ik i tisk a in drug.i. V elika dv o ran a C en traln eg a doma Jugoslovanske arm ad e je bila o k ra še ­ n a z ablanskim i in jugoslovanskim i zastavam i. Oder je bil o k ra še n z ve­ liko sliko predsednika albanske vlade g en eraln eg a polkovnika E n v e rja Ho- dže, ki je bila oven čan a z lovorjevim vencem in albanskim i zastavam i. Desno in levo s ta bili sliki m a rša la T ita in generalisim a S talina. P red sedn ik D ru štv a z a ku ltu rno so­ delovanje Jugo slav ije z A lbanijo Di­ m ita r V lahov je v svojem govoru po­ udaril junaško borbo alb an sk eg a ljud­ stv a p ro ti zavojevalcu. P rik lical je. v spom in posam ezne tre n u tk e in zgo­ dovinske borbe in naglasil, da je a lb a n sk a lju d sk a vo jsk a s pomočjo Jugoslovanske arm ad e dokončno osvobodila h ra b ro albansko ljudstvo, ki im a sedaj popolnoma dem ok ratič­ no državo in vse pogoje, d a sc ra z ­ vije politično, ekonom sko in ku ltu rn o pod vodstvom najbolj zaslužnega sina alb an sk eg a n aro d a E n v e rja Hodže. G en eralm ajo r Savo D rljevič je go­ voril o tem , kako je a lb an sk a vojska po osvoboditvi svoje dežele n ad aljev a­ la borbo p ro ti fašističnim osvajalcem izven m ej A lbanije in tak o d ala velik delež v borbi Združenih narodov. Po tolikih herojskih borbah z a svobodo in dem okracijo je albansko ljudstvo popolnoma zaslužilo, cla bi bilo uv ršče­ no v red zm agovitih narodov. Govor Save D rljeviča je sp rem lja la v sa dvo­ rana. z navdušenim odobravanjem in aplavzom . N ato je sledil kon cert, v katerem so sodelovali Jugoslovani in A lbanci, te r ples folklorne skupine centralnega državn eg a zb o ra A lbanije, ki je izva­ ja l albanske narodne plese »Kostur- ka« in »Pogonka«. PROSLAVA OBLETNICE VSTAJE V NOVEM SADU Nori Sad, 9. jul. V Novem Sadu so svečano proslavili obletnico narodne vstaje v Srbiji z velikim zborovanjem, n a katerega je p rišlo okrog lČ.OOO ljudi. Govoril je m inister za zunanjo tr ­ govino ing. Nikola Petrovič, ki je po­ udaril, da je bila ljudska vstaja v Vojvodini plod borbenih izročil ljud­ stva Vojvodine v odporu p ro ti osva­ jalcem. To borbo sta vztrajno vodila Svetozar Miletič in Jovan Jovanovič — Zmaj. M inister P etrovič je d e ja l: >Ko je p red petim i leti Komunistič­ na jiartija pozvala naše narode k vstaji, je bil srbski narod, kakor vsi narodi, ki živijo v L judski republiki Srbiji, v izredno težkem položaju. Po ustanovitvi stare Jugoslavije si je s a ­ dove trpljenja srbskih junakov, ki so padali na vseh bojiščih sveta, ugra­ bila majhna peščica reakcionarjev, kt so vladali do leta 1941, ko so izdajal­ sko pobegnili iz dežele in prepustili ljudstvo usodi. Ko so zapuščali Srbijo, so ti' ljudje upali, da bodo prav iz Srbije lahko n ared ili svoje oporišče za borbo proti demokratičnim silam. Zato je tem bolj pomembno, ker je prav v Srbiji počila prva partizanska puška in k er se je prav srbski narod dvignil k vstaji.« M inister Petrovič se ie nato dotak­ n i, da so med okupacijo postali reak­ cionarji stare Jugoslavije pravi hlapci Govor E, Kardelja o tržaškem vprašanju v madžarščini V izdaji Jugushnausko-m adžarske- ga d ru štv a v Budimpešti je izšel pred dnevi v posebni brošuri govor Edvar­ da K ardelja, ki ga je imel pred Sve­ tom zunanjih m inistrov v Parizu iu ki označuje jugoslovansko stališče v pogledu pripadnosti Trstu iu Julijske krajine. Uvodno besedo m adžarske­ mu prevodu Kardeljevega govora je jiod naslovom »Trst je naš« napisal Kende Istran , elan Sveta demokratič­ ne svetovne m ladine in m adžarski de­ legat na li l. kongresu USAUJ-a. Na podlagi osebnih doživetij piše Kende lstvan naslednje: »Ce hodiš po coni B, občutiš, da si stopil na vroča tla. Vsaka beseda, vsaka misel se v rti okoli »našega T r­ sta«. Vsi so eno in enotni v teh m i­ slih. Usoda Trsta ne more b iti dvom­ ljiva — ali pa ni pravicel Videli smo razpoloženje ljudstva v Istri ia Julijski krajini, slišali smo vesti o izpadih tržaške policije, o mu­ čenih in umorjenih antifašističnih borcih, ne iz časa Mussolinija, temveč iz današnjih časov, videli smo do tal, do poslednjega kamna porušene vasi, ostanke nem škega in italijanskega fa­ šističnega »dela« in med razvalinam i, v zaklonišču vej »prebivajočih« nekaj starcev — povratnikov, ki so ostali živi in ki so nekdaj živeli v teh vaseh. Kjer koli smo hodili, povsod so go- tašističnega okupatorja in da je bila njihova'zločinska delavnost v skladu z dobro prem išljenim načrtom m ed­ narodne reakcije. Titova arm ada, ki je zrasla iz narodno osvobodilne bor­ be, je zmešala te načrte in izgnala sovražnika iz dežele te r tak o ustva­ rila možnost za ustanovitev nove ljudske države.« M inister Petrovič se ej nato dotak­ nil najnovejših dogodkov in je rekel: /Jugoslavija je mnogo prispevala v borbi proti nemškemu in. italijanske­ mu im perializmu. Ta Jugoslavija je imela pravico, da računa, da bodo nje­ ne upravičene nacionalne zahteve v polni m eri upoštevane, vendar pa smo z globokim ogorčenjem sprejeli vest, da je konferenca štirih m ini­ strov za zunanje zadeve v Parizu sp re ­ jela drugo odločitev, po k ateri bi bil odcepljen od Jugoslavijo del njenega nacionalnega ozemlja. To je n ep ra­ vična* odločitev, s katero se narodi Jugoslavije ne bodo nikoli strinjali«. Ob koncu jc m inister Petrovič opo­ zorit na današnji položaj avtonomne pokrajine Vojvodine v okviru LR Sr­ bije, ki jc zagotovila ljudstvu zanes­ ljivo pot k večjemu blagostanju in sreči. V imenu JA jc nato govoril pod­ polkovnik Dušan Korar. Po zborovanju je bila um etniška predstava. voriii o Trstu. Tudi potem , ko smo odšli v Vojvodino in tam preživeli ne­ kaj dni med jugoslovanskim i Madžari, smo videli, da je vprašanje T rsta tudi tam žgoče. Jugoslovanski Madžari prejem ajo od Titove Jugoslavije vse možne človečanske pravice. P rebival­ cem T rsta, Julijske k rajine in Istre gredo iste pravice. Iu te pravice mo­ rajo dobili od Jugoslavije, — tem bolj ker jih od Jugoslavije hočejo dobiti«. Šestnajst stran i obsegajoča brošura ima na koncu tudi zemljevid Julijske krajine z včrtanim i razmejitvenim i predlogi. Gostovanje makedonskega Narodnega gledališča v Sofiji Sofija, io._ Julija. Dopisnik T an ju ­ ga p o ro č a :1 P red svojim odhodom te Sofije je makedonsko Narodno gledališče pred­ vajalo dram o Vasilija Iiijev-kega »Gorbadzj: Teodos«,. Po končani predstavi je člane makedonskega Na­ rodnega gledališča pozdravil pred­ stavnik državne um etniške šole. Včeraj popoldne je m inister za inform acije in umetnost Dimo Kaza- I ov odlikoval ra v n a te lja m akedon­ skega N arodnega gledališča D im itra K jcstarov a z redom za državljanske zasluge IV. stopnje; igralce: K endo­ va, Godina, PerliSkova,- Stojanova. Nfeolova in M ilčina p a z redom za državljanske zasluge V. stopnje. Zvečer so člani makedonskega N a­ rodnega gledališča odpotovali nazaj V JugOei^vjj^ s Imenovanje članov komitetov pri vladi FLRJ V lada F L R J je.im enov ala z a člane k om iteta z a šolstvo in znanost: d r; A lek san d ra Beliča, predsednika S rp ­ ske akadem ije znanosti, D u šan a Ne- deljkoviča, p ro re k to rja beograjskega vseučilišča, dr. A lojza K rala, rek to rju lju b ljan sk eg a vseučilišča, M itro Mi­ troviča, m in istra z a prosveto LR S r­ bije, dr. Z la ta n a Srem ca, m in istra z a prosveto LR H rv atsk e, dr. F erd a K ozaka, m in istra z a prosveto LR Slovenije, N ikolo M inčeva, m in istra za prosveto LR Makedonije, C vjetina M ijatoviča, m in istra za prosveto Bosne ip H ercegovine, N iko P aviča, m in istra z a prosvete LR č rn e gore, dr. F ra n a T učana, član a Jugoslo­ vanske akadem ije znanosti in um et­ nosti v Z agrebu, dr. A n ton a Melika, p ro feso rja lju b ljan sk eg a vseučilišča, dr. A n tu n a B arca, d ek an a filozof­ ske fa k u lte te zag reb šk eg a vseuči­ lišča, dr. Kosto Todoroviča, p ro fe­ so rja b eo g rajsk eg a vseučilišča, dr. S tje p a n a P a ta k ija , p rofesorja z a ­ g reb šk eg a vseučilišča, dr. N ikola K onstantlnoviča, p ro feso rja cko- nom sko-kom ercialne visoke šole v B eogradu, dr. B ogdana .Stoisavljevi- ča, d ire k to rja pedagoške šole v Z a­ grebu, M aksim a Goranoviča, pomoč­ nika. m in istra za km etijstv o FLR J, Z o ran a P alčoka, pom očnika m ini­ s tra z a prosveto LR H rv atsk e, dr. Kosto G rubačiča, pom očnika m ini­ s tra z a prosveto LR S rbije, D imca Levkoča, pom očnika m in istra za prosveto LR M akedonije, M ilenka Filipoviča, n ačeln ik a v m in istrstvu za in du strijo FL R J, N em an ja Ma- d jareviča, v od itelja z a visoko šol­ stvo v kom iteju, Rpasoja. čob an sk e- g a, voditelja z a n ačrtov an je in s ta ­ tistik o v kom iteju, M akseja S tu p i­ co, v od itelja z a st rokovne šole v ko­ m iteju in Ivo V rančića, v od itelja za splošni pouk v kom iteju. K om ite za k in em atog rafijo V lada F L R J je im enovala za pred­ sednika k om iteja z a k in em ato g rafi­ jo A lek san d ra Vuča,, dosedanjega pom očnika u p ra v n ik a ’ F ilm sk eg a pod jetja F L R J; člani k om iteja pa so: F ran ce B renk, d irek to r F ilm ske direkcije za Slovenijo. Moni Finci, d irek to r F ilm sk eg a p o d jetja z a Bos­ no in Hercegovino, M irko L ukavac, d irek to r F ilm sk eg a p o d jetja za H r­ vatsko , Kočo Radoviča, načelnika oddelka z a prosveto v m in istrstv u za prosveto H rvatske. Kom ite za radio V lada FL R J je im enovala za p red ­ sedn ik a kom iteja za radio Jo v a n a M arinoviča, d ire k to rja beograjske rad ijsk e postaje, za ta jn ik a V eljka Korača, pom očnika m in istra za in­ form acije: člani pa so: V eljko P e ­ trovič, akadem ik. B ora Milojevič, profesor vseučilišča, K iro G ligorov, pomočnik g en eraln eg a se k re ta rja vlade FLR J, Zdenko Ružič, d irek to r zagrebške radijske po staje, A.nte N ovak, d irek to r ljub ljan sk e rad ijsk e postaje. Mihail Vukdragovič, profe­ sor glasbene akadem ije, in Slobodan N akičenovič, m a jo r Jugoslovanske arm ad e Uredba o plačanih dopustih delavcev* nameščencev in porodnic Izjava ministra za delo v vladi FLRJ Vicka Krstuloviča B eograd, 12. ju lija. M inister z a delo vlade F L R J V icko K rstulovič je v čeraj popoldne sprejel zastopnike dom ačega tisk a, ki jim je v zvezi s sp rejetjem uredbe o plačanem le t­ nem odmoru delavcev, nam eščencev in uslužbencev te r dopustu žena ob porodu in izjavil: N a svoji zadnji seji je vlad a FLR J sp rejela dve uredbi, zelo važni za delavce, nam eščence in uslužbence, in sicer uredbo o plačanem letnem odmoru delavcev in uslužbencev ter uredbo o dopustu žena ob porodu. T akoj je tre b a poudariti, da s ta ta dv a u k re p a vlade F L R J pomemben k o ra k n ap rej p ri zadovoljevanju os­ novnih potreb delavcev, nam eščencev in uslužbencev. D elavski razred v s ta ri Jugoslaviji, jp v neprekinjeni borbi stalno tudi zahteval naj se reši v p ra ša n je let­ nega odm ora in v p ra ša n je dopusta delavk porodnic, v en d ar te zahteve niso bile. izpolnjene, k er ta k ra tn a de­ lovna zakonod aja ni nikoli priznala delavcem pravice do p lača n eg a le t­ n eg a odm ora, niti ni z ag o ta v ljala delavkam p lača n eg a dopusta, ob po­ rodu. P o svojih borbenih sindikalnih o r­ g an izacijah so delavci dosegli, da so po težkih in v z tra jn ih prizadevanjih vnesli v n ek ate re kolektivne pogodbe tudi določbe o plačanem letn em od­ moru. Toda, režim i sta re Jugoslavije so podvzemali razn e ukrepe, da bi onemogočili uspeh te h prizadevanj delavskega razred a, pri čem er so do k ra ja odkrili sovražno stališče ob­ lastnikov proti delovnim množicam. R azum ljivo je in o tem ni tre b a niti govoriti, d a je po stal položaj delav­ sk eg a razred a, k a k o r tudi vsega lju d stv a med okupacijo naše države v vsakem pogledu neznosen. Delavci so bili brezdušno izkoriščani, tako da. ni bilo mogoče n iti m isliti n a k a ­ k ršn e koli uk rep e o k u p a to rja in do­ m ačih izdajalcev z a zaščito delovnih množic. P o osvoboditvi so delavci, nam e­ ščenci in uslužbenci požrtvovalno in navdušeno pristopili k obnovi in iz­ g rad n ji svoje domovine. V enoletnem obdobju so zabeležili pomembnp uspehe in u stv arili pogoje za stalno zboljševanje življenja v seg a ljudstva. Z ato m ore vlad a F L R J danes sp re ­ jem a ti uredbe, ki so važne za delav- *ski razred, med njim i tudi uredbo, ki u re ja v p rašan je p lačan eg a letnega odmora. T a u red b a d aje vsem delavcem, nam eščencem in uslužbencem , ki so n ajm an j 11 mesecev zaposleni v istem podjetju, pristojnem uradu, ustanovi, o rganizaciji, ozirom a pri istem zasebnem delodajalcu, pravico do p lača n eg a odmora. L etni odmor zn aša n ajm an j 14 dni, lahko pa jc tudi daljši, največ 30 dni in sicer za one, k a te rih delo ali d rug i pogoji dela zah tev ajo daljši počitek. To v prvi v rsti velja za ud arn ik e in splo­ šno z a vse one, ki najbolj prispevajo k povečanju proizvodnje ali zboljša­ nju kakovosti proizvodov te r se iz­ kazujejo z m arljivostjo in v estn o st­ jo. P ravico di» odm ora nad 14 dni im a tudi delovna inteligenca, zapo­ slena v napornih intelektualnih po­ klicih, nad alje oni, ki delajo pod tež­ jim i pogoji, strokovn jak i, k aterih delo zah tev a posebne napore, kakor tudi oni, ki so zlasti izčrpani ali ki niso imeli počitka zarad i udeležbe v narodno osvobodilni borbi, ilegalne­ mu delu, u jetn ištv u itd. P o ud ariti je treb a, da so odgovorni voditelji podjetij, ustanov itd. dol­ žili izv ajati določbe te uredbe vestno in točno te r da so sindikalne o rg a ­ nizacije oni činitelj, ki m ora pom a­ g a ti pri pravilnem dodeljevanju let­ n ega odmora. V prim eru, d a izjemne in nujne d ržavne potrebe ne dovo­ ljujejo izkoriščanja letn eg a odmora v k ak em podjetju, ustanovi ali te ­ mu podobno, lahko m in ister za delo F L R J v sporazum u s pristojnim m i­ nistrom u stav i dodeljevanje odmo­ rov. P ri izv ajan ju te uredbe v p ra k si je tre b a letos upoštevati, d a povsod ne bo mogoče, da bi se delavcem , n a ­ m eščencem in uslužbencem podelil odmor v poletnih mesecih. Zaradi te ­ g a n aj bi m erodajni činitelji s po­ močjo predlogov sindikalnih o rg a n i­ zacij podelili odmor v poletnih m e­ secih predvsem onim, ki jim je iz zdravstvenih ali drugih upravičenih razlogov počitek najbolj potreben v tem času. N i dvoma, d a bodo delavci in nam eščenci ta u k rep pravilno r a ­ zumeli. N a ša d rž a v a je edina po Sovjetski zvezi, ki je uvedla plačan letni od­ m or z a vse k ateg o rije delavcev, na­ meščencev- in uslužbencev. 'Zlasti je potrebno to n ag lasiti, če sc u p o šte ­ va. da je n a ša država «na izmed onih, ki so v vojni največ trpele. In p ra v tu k a j je mogoče spoznati resnično ljudski značaj nove Ju g o ­ slavije in ponovno poudariti, da je v naši državi delovnim množicam zagotovljena, srečn a bodočnost. K a r se tiče .žen in m a te r delavk je zakonodaja, sta re Jugoslavije de­ lavk am prepovedovala., da hi delale nek aj časa. pred porodom jo po po­ rodu. V endar ta prepoved ni bila ni Česar d ru g eg a k a k o r eno jzmed b rez­ dušnih postopanj izkoriščevalcev d e­ lavskega razreda, k ajti v onem pro­ stem času se porodnici ni niti p ri­ znavala pravica do denarne odškod­ nine. S ta ra zakonodaja je p rizn av ala to odškodnino nam eščsnkam . toda sam o za čas po porodu, pri čemer j« jc poleg d rugega vodila tudi žel ja­ d a bi se razb ila enotnost delavcev in nameščencev. U erdb a vlade F L R J v dopustu že­ n a pred porodom in po porodu, s če­ m e r se izpolnjujejo n ačela naše u sta­ ve, d aje enako pravico glede zaščite m a te rin stv a vsem ženam v delovnem ra zm e rju . T a pravaca je, v tem , da im ajo vse žene, ki so v delovnem razm erju (delavke, nam eščenke in žene v državni službi), pravico do šesttedenskega dopusta pred poro­ dom jn šesttedenskega dopusta po porodu. K er še ni izvedeno socialno za v a ­ rovanje državnih uslužbencev, določa ta uredba za porodnice, ki so v d r­ žavni službi, da dobivajo med do­ pustom zaradi poroda od svojega u rada ozirom a u stanov e svoje redne prejemke. Z uredbo o dopustu žena pred po­ rodom in po porodu se zav aru je po­ rodnica, poleg te g a p a pomeni ta u redb a tudi zaščito otroka, ki mu omogoča m aterin sko nego v prvih dneh po ro jstvu . U redba im a svoj pomen tudi v tem , k er u d a rja proti ostankom nazadn jašk ih in zastarelih pojm ovanj raznih posam eznikov gle­ de p rav ic žene. K er je vlada im ela v vidu tudi to, je določena v sm islu uredbe tudi k azen sk a odgovornost vseh, ki p rek ršijo odločbe uredbe. Ti dve uredbi vlade F L R J. ki po­ seg ata v dvoje važnih v p rašan j iz življenja delavcev, nam eščencev in uslužbencev, s ta nov dokaz, d a g re ­ mo pod vodstvom m a rša la T ita hitro v sm eri zb o ljšan ja življenjskih po­ gojev naših narodov, da gradim o d r­ žavo, v k a te ri se delovnim množi­ cam zag o ta v lja srečno življenje tn blagostanje. Po d rug i s tra n i ni nobenega dvo­ ma, d a bo uresničenje teh pravne d a­ lo še večjo vzpodbudo delovnemu poletu in tekm ovalnem u duhu n a fro n ti obnove in izgradnje naše de­ žele. Dar skandinavskih držav Rdečemu križu Split, 10. jul. V S plit je prispela lad ja »Gdinja« z darili iz D anske, švedske in Norveške Rdečemu k rižu Jugoslavije. Med darili so obleke, zdravila, sa n itetn e potrebščine in röntgenski a p a ra t — d ar m esta Stok- holm a B eogradu. V rednost te g a blag a znaša 1,500.000 švedskih kron.