URN_NBN_SI_doc-60FF5P3L

S konference zunanjih m inistrov v Parizu Posebna konferenca Sveta zunaniih ministrov za razpravljanje o nemškem problemu Pričela se bo takoj po končanem zasedanju Generalne skupščine Zdru­ žen ih narodov — Razprava o nem ških reparacijah P a riz , 12. ju lija (Ta.«s.) Posebni dopisnik T assa poroča 11. ju lija: D anes, 11. ju lija se je v Svetu m i­ n istro v zunanjih zadev n ad aljev ala izm en jav a m nenj o nem škem vpraša­ nju. V žarišču razp rav e je bilo v p ra­ šan je reparacij, k i jih m o ra p lača ti N em čija in predlog sovjetske delega­ cije glede ustanovitve kom isij z a p ro ­ blem e vojaške in ekonom ske dem ili­ ta riz a c ije Nemčije. Oh koncu zase­ d a n ji so se m inistri sporazum eli o načinu nadalnjega ra z p ra v lja n ja o nem škem problemu k o t celoti. Molo­ tov je v svoji izjavi o am eriškem n a­ c rtu za dem ilitarizacijo 'N em čije po- udaril, da s ia se vladi ZSSR iu Zdru­ ženih držav že n a k rim sk i konferenci sporazum eli, d a st: v so ta 10 m ilijard dolarjev vzam e ko t osnova za celot­ no vsoto re p a ra c ij, ki jih m ora N em ­ čija plačati ZSSR. N a včerajšnjem zasedanju je, am e­ rišk i p redstavnik hotel ovreči to d ej­ stvo. H anes je sovjetski predstavnik spom nil na zapisnik o p og ajan jih n a­ čelnikov treh vlad n a krim ski konfe­ renci glede nemških rep aracij v n a­ tu ri. T a zapisnik so podpisali C hur­ chill, Roosevelt in S talin. Cl. 1 zapis­ nika določa, da m o ra N em čija v na­ tu ri povrniti škodo, ki jo je povzro­ čilo med vojno zavezniškim narodom , čl. 2 pa deleča, da sc bodo rep aracije jem ale od N emčije v naslednjih treh o b lik a h : a) z deinontažo in du strijsk e opre­ m e itd., k a r bo obenem prispevalo k uničenju v o jašk eg a potenciala N em čije; . b) ■/. letnim i dobavam i b lag a iz te ­ koče proizvodnje; c) z uporabo nem ških delovnih m oči; < i. 3. govori o ustanovitv i ntedza- vesniške rep aracijsk e kom isije. Konč­ no čitam o v el. J. te g a protokola: »K ar se tiče določitve celotne vsote re p a ra c ij in njene razdelitve med d r­ žave, kj so trp ele zaradi nem škega n ap ad a, s ta se so v jetsk a in am erišk a rielegacaja sporazum eli o nasledilje m : »V začetku dela In» m oskovska rc- paraei.jska kom isija vzela kot osnovo z a razpravo predlog sov je tsk e vlade, kj določa, naj se celotna v so ta re p a ­ racij. skladno s točkam i a in b čl. 2. določi na ‘20 m ilijard do larjev ; od le g a odpade 50 % te vsote n a .{So­ v jetsk o zvezo.« S ovjetska delegacija jo večkrat opozorila na d ejstv a, ki p ričajo o g rd i k ršitv i sklepov berlinske konference glede rep aracij. N a p red ­ log am erišk e g a p red stav n ik a je bila v septom bru titln rep aracijsk a kom isija p re sta v lje n a it Mokvc v Berlin, v enda r pa Je-ta še ni pričela z delom. V sklopih berlinske konference glede rep - o -ij =,. rečeno, da je (roba mno­ žino indu strijsk e oprem e, ki se m ora d em on tirati v za p a d li* zonah na ra ­ n io rep aracij, določiti n ajk asn eje v 6 mesečev, a je m inulo že sk o raj It-to in n inn/ im i'odiist rijske oprem e še ni določena. Berlinski sklepi glede nem ­ ških rep aracij določajo, da se m ora­ jo predhodne' dobave in du strijsk e oprem e izvesti pred določitvijo celot­ ne množine in du strijsk e opreme, ki bo dem ontirana. O kupacijske oblasti v zapadnih zonah sir izdelale n a č rt za te dobave brez sodelovanja Sovjetske zveze, ki je pri tem najbolj zain tere­ siran a, vendar pa je od celotne opre­ me, lii hi jo m orala prejeti S ovjetska zveza kot predhodne debave, odposla­ no do sedaj ]c 3 in pol % . Angleški predlog naspretuje berlinskim sklepom B rita.nska delegacija, ki je v ra z ­ prav i o nem škem problemu še poseb­ no p oud arjala potrebo, d a se rav n a z Nemči jo kot z »eno samo ekonom­ sko celoto«, je glede te g a predložila svoj predlog. B ritan sk i predstavnik ji- izjavil, da im a ta predlog nam en, zajam čiti izvajanje berlinskih skle­ pov, vend ar pa je b ritan sk i predlog dejansko v kričečem n asp ro tju z ber­ linskim i sklepi. Zadostuje om eniti, da bi po b ritanskem predlogu izvoz bla­ g a na račun rep aracij prišel v poštev Je v prim eru, če hi bil v eni izmed okupacijskih con presežek, ki bi ga ta ali k ak šn a d ru g a zona ne rabila, iu če razen tega. ni p rim an jk ljaja v katerikoli drugi zoni. Sam o po sebi je razum ljivo, da ti pogoji praktično pom enijo o dklanjanje reparacijskih dobav-, k a r je v n a sp ro tju z berlin-* 1 Nem čije skim i sklepi. Sklep, ki je bil sp rejet n a berlinski konferenci glede re p a ­ racij, določa, da m orai'Sovjetska zve­ za dobiti iz zapadnih okupacijskih zon 1 5% oprem e iz raznih in d u strij­ skih panog v zameno za živila in ne­ k atero drugo blago. Ker pa okupacij­ ske oblasti zapadnih zon ne izpol­ njujejo tc obveznosti, jc izostala tudi izm enjava blaga, ki bi se m ogla iz­ vesti na osnovi berlinskega sklepa. Problem premoga Sovjetska delegacija, ki je še vče­ ra j podpirala fraco sk i za razpravo o pravo o problemu nem škega prem oga v Svetu min. z a zunanje zadeve, je d a­ n es odkrila zgovorna d ejstv a, ki so v zvezi s problemom prem oga. Podatki dokazujejo, d a jc m esečna proizvod­ n ja prem oga v ru rsk i kotlini, kj je v letu 1938. znašala 10,509.00 ton, p a d la v letu 3916. pod 4 m ilijone ton, t. j. okoli 35 % količine prem oga, ki je bila izkopana v te j kotlini pred vojno. Čisto d rugače je v sovjetski zo­ ni. Mesečna proizvodnja prem oga jc na ozem lju sovjetske zone dosegla 1938. le ta 9,700.000 ton. Danes zn aša povpr. m esečna proizvodnja prem oga v sovjetski zoni 8,900.000 ton ali 91 odstotkov predvojne količine. Ko je sovjetski predstavnik povedal te. po­ d atk e, jo izjavil, da hi bilo treb a prvič vsak mesec objaviti številke o proizvodnji prem oga v vseh o kup a­ cijskih zonah in izdati ukrepe za dvig proizvodnje prem oga, ki ni potreben samo Nemčiji, am p ak tudi ostalim za­ vezniškim državam za njihovo eko­ nomsko obnovo. Vprašanje dem ilitar i­ zacije Nemčije V čerajšnji predlog sovjetske dele­ gacije. kj določa ustanovitev poseb­ ne kom isije za vprašanja- vo jašk e in ekonom ske dem ilitarizacije N emčije, je bil danes predm et živahne ra z . prave. K akor je bilo že objavljeno, zah tev a sovjetski predlog v bistvu tak o jšn jo ustanovitev kom isije, ki bo im ela nalogo, preg led ati izvaja­ nje sklepov zavezniških vlad o ra z ­ pustu nem ških oboroženih si) in likvidaciji vojaških le r polvojaških o rganizacij v vseh okupacijskih co­ nah. Obenem je bila p red lag an a ta ­ k o jšn ja u stanovitev posebne kom isi­ je, ki n a j bi izdelala načrt in način p rak tičn ih ukrepov za likvidacijo nem ške vojne industrije. T a predlog sovjetske delegacije je danes naletel na zagrizen odpor am eriške in b ri­ ta n sk e delegacije. Am eriški pred­ stav ni k se je skliceval na obstoj tra jn e g a odbora pri zavezniškem kontrolnem svetu z a Nemčijo, ki sc bavi z likvidacijo vojaškega in eko­ nom skega potenciala Nemčije, So­ v jetsk a d elegacija je opozorila, rla je la odbor popolnoma, ncd-Iaven m da do sedaj še ni izdelal nobenega n a č rta za likvidacijo nem ške vojne indu strije, kljub zahtevam sovjetskih predstavnikov. Sovjetski p red stav , nik v Berlinu jc pred tedni predlo, žil spomenico, v k ateri se poudarja popolnoma nezadovoljiva, delo teg a odbora. Odbor se je do sedaj bavil sam o z ra zp rav am i o tak o im enova­ nih splošnih načelih, ki jih jc tre b a vzeti kot osnovo pri delu za uniče­ nje vojaškega in ekonom skega po­ ten ciala N emčije, vend ar so bila splošna načela že določena v sk le­ pih zavezniških velesil, posebno še v deklaraciji zavezniških glavnih po­ veljnikov z dne 5. jun ija 1945. Se­ d aj ne g re za to, d a hi se ponovno razp rav ljalo o splošnih načelih, tem ­ več za to, da se izdela n a č rt za likvidacijo nem ške vojne industrije, ki ho obvezen za vse okupacijske cone. T a n ačrt mora vsebovati vsa podjetja, ki so predm et likvidacije tn določiti natan čen rok za likvidacijo. Sprejeti ga m orajo kom petentni predstavniki štirih vlad, nato pa ga je treb a izvesti pod nadzorstvom kontrolnega sv eta za Nemčijo. So­ v je tsk a delegacija je p red lag ala, naj se to v p rašan je reši korenito in brez odlašan ja te r določi za izdelavo to ­ zadevnega načrta čim k rajši rok -— eden ali dva meseca. Za praktičen napredek na tem področju je treb a predvsem izdelati snusmerjeii n a č rt za delo in šele potem govorili o njegovem izvajanju. Ravno to je ni- lo m išljeno v sovjetskem predlogu. in dem ilitarizaciji Problem razpustitve nemških oboroženih sil S ov jetsk a deleg acija je p rav ta ­ ko zah tev ala u stanovitev posebne kom isije, ki bo im ela nalogo verifi­ c ira ti ra z p u st nem ških oboroženih sil v vseh okupacijskih conah. So­ v jetsk i p red stavn ik pri zavezniškem kontrolnem svetu za N em čijo je že 20. novem bra pred lag al, n a j se (tože­ ne, ali so res razpuščene vse nemške vo jašk e fo rm acije v vseh conah, k er so došle in fo rm acije dokazovale, da so v n ek ate rih okupacijskih conah še vedno važne form acije nem ške arm ade, posebno še v h ritan su i co­ ni. Od ta k r a t je m inulo že osem mesecev. Inšpekcijo so zavlačevali z najrazličnejšim i pretvezam i. Zavadi n asp ro tov an ja ameriške, in britan sk e delegacije so v jetsk i predlog ni bil sp rejet. Način razpravljanja c nemškem problemu Končno se je razvila živahna ra z ­ p ra v a o načinu n ad aljn jeg a ra z p ra v ­ lja n ja o nem škem problemu. Ame­ riški pred stavn ik jc predlagal, naj sc poveri n ad aljn ja razp rav a o tem problemu za to posebej določenim pomočnikom zunanjih m inistrov. So­ v jetsk a deleg acija je poudarila d a je ta sklep neprikladan, č e se je so v jetsk a delegacija podrobno izra­ zila o glavnih v p rašan jih bodočnosti Nemčije, če je fran co sk a delegacija označila svoje stališče, am erišk a In b rita n sk a delegacija te g a še nista storili. Končno m a n jk a še osnova sam a. n a k a te ri bi mogli pomočniki zunanjih m inistrov začeti nemški problem . N a podlagi te g a je so v jet­ sk a delegacija p red lag ala, n a j sc v novembru skliče izredno zasedanje S v eta zunanjih m inistrov, ki bo po­ svečeno nem škem u problemu. Pose. žen je hil sporazum , d a se ho izred ­ no zasedanje S v e ta zunanjih m ini­ stro v pričelo po zasedanju g en eral­ ne skupščine Združenih narodov. Omeniti je treb a, da je b ritan sk i zunanji m in ister Bevin izjavil v eni svojih intervencij na današnjem za­ sedanju, da je b ritan sk a vlada p ri­ p rav ljen a podpirati stališče F ra n c i­ je glede P o sarja, ki zah tev a, kakor je znano, da sc P o sarje loči od Nem­ čije. Bevin je p ra v ta k o pov -dai, da ho b rita n sk a v lad a n ajb rže sklenila raztegn iti svojo okupacijo do Po­ ren ja. k er je to v interesu varnosti F ran cije, vendar pa naj bi se t i po­ k ra jin a ne p rik lju čila k F ran ciji. Iz razprave o nemškem problemu Pariz, 11. jul. Posebni dopisnik T assa p o ro ča: Med razp ravo o nemškem proble­ mu so riali izjave šefi vseh d eleg a­ cij. že na predvčerajšnjem zased a­ nju m in istrov za zunanje zadeve je po izjavi Molotova 'govoril am eriški zunanji m in ister B yrnes. D otaknil se jc k ritik e am erišk eg a n a č rta po­ godile o dem ilitarizaciji N emčije, ki jo je vsebovala sovjetska, izjava, pu­ si il pa jc ob s tra n i najbistvenejša vp rašan ja. B yrnes je izjavil, da se s trin ja s podaljšanjem ro k a tr a ja ­ n ja zasedbe od 25 na 40 let, nato pa. je zagov arjal am erišk e g a gene­ ra la Claya, ki je nezakonito ustavil dobave iz am erišk e okupacijske zo­ ne Sovjetski zvezi, in je opravičil njegovo dejan je s tem , da se je sk li­ ceval na potrebo zagotovitve gospo­ d arske enotnosti Nemčije. Toda go- spod arsk a enotnost N em čije se tol­ mači zelo enostransko. Pod to fo r­ mulo sm a tra jo am er šk e in tudi a n ­ gleške oblasti politiko, po k a te ri bi m orala so v jetsk a okupacijska zona N em čije oskrbovati z živili zapadne zone brez k ak ršn ih koli kom penza­ cij z njihove stra n i. B yrnes je izjavil, da je vzel za osnovo svo jeg a osnutka znani do­ kum ent z dne 5. ju lija 3945. (d ek la­ racija zavezniških vrhovnih povelj­ stev, ki sc n a n a ša n a okupacijo N em čije), čeprav je v berlinskih sklepih treh. zavezniških držav z dne 1. a v g u sta 1945 popolnejši pro­ gram ukrepov za dem ilitarizacijo Nemčije. Am eriški p red stav n ik je končno zanikal, da se v osnutku po­ godbe, k'i g a je predložil, p o stav lja Ž iv lje n je in de lo v S o v je t s k i zvez i V petletki bedo zgradili In ubnuvili §9©Q podjetij, tovarn in rudarskih oken Petletni načrt obnove in gospodar­ skega razvoja v ZSSR !9'(0. predvideva investiranje 157.5 m ilijar­ do rubljev v industrijo. V mivj s ta lin ­ ski petletki je predvideno, da bo ob­ novljenih' 5200 podjetij in zgrajenih 2700 tovarn, rudnikov iu rudarskih oken. 1. Plavži, Martinove peči in naprave za varjenje železa Med najvažnejšim i tovarnam i in na­ pravam i so kovinarske tovarne in rudniki železa na prvem mestu. V pclleiki bo obnovljenh, zgrajenih iu puščenih v oh rat 45 plavžev, 105 Mar­ tinovih peči, 15 konverterjev, 00 elek­ tričnih peči. 104 naprave za valjanje železa. 68 peči za izdelovanje koksa. Skupna letna zmogljivost izkoriščanja rudnikov bo znašala 35.4 m ilijone ton rude. Ogromno delo opravljajo pri obnav­ ljanju kovinarske industrije na jugu. v južnih pokrajinah bo začelo ob rato ­ vati 17 m etalurških tovarn, med n ji­ mi velikani, kakor so nmkejevska to­ varna imenovana po Kirovu, tovarna, ki nosi ime Džerdžinskega : Zaporbž- stal % krivoroška tovarna »Azovstül: in druge. Vzhodna baza težke m etalurgije na Uralu, v Sibiriji in na Daljnem vzho­ du sc bo še razvita. Ob koncu petletke I«) m etalurgija vzhoda več kakor dva- ki-al presegla novo proizvodnjo kovin. Novolagil jsku in čebljanska tovarna bosta v glavnem zgrajeni. Na U ralu in v Sibiriji s nadaljuje gradnja šti­ rih m etalurških tovarn. Zgradili bodo tudi novo tovarno jekla za elektroteh­ niko. Metalurške baze bodo ustanovljene v novih pokrajinah države, zlasti v zveznih republika'll. V Gruzinski SSR grade veliko m etalurško tovarno. Ka­ kor je v svojem govoru dejal voliv­ cem lov. L. 1. Berija, bo imela tovar­ na dva plavža s kapaciteto 430.000 Um litine na leto, dve peči za izdelavo koksa s kapaciteto 500.000 Ion koksa, b Martinovih peči s skupno kapaciteto ;>00.000 ton jekla, 6 naprav za valjanje železa s ka j , a rite io 384.000 ton razno­ vrstnih oblik valjanega železa. Tako bo sovjetsko Zakavkazje dobilo prvo- vrslno sodobno m etalurško bazo. V Azerbejdžanski SSR grade tovar­ no cevi za industrijo nafte.- V Uzbeški SSR bo v novi petletki dograjena lo­ vam a za popravilo m etalurških p ro ­ izvodov. V U zbekistanu bodo proiz­ vajali jeklo in valjano železo. V' Ka- zakstanu bo poleg tovarne za popra­ vilo m etalurških proizvodov zgraje­ na velika m etalurška tovarna. Leningrad bo še nadalje imel veli­ ko vlogo v industriji države kot sre­ dišče za izgradnjo najboljših strojev. Pred vojno je L eningrad vsako leto uvažal do enega in pol milijona ton kovin.. V novi petletki bo na severo- tudi v p ra ša n je p re n e h a n ja okupaci­ je N emčije. D anašnje zased an je S v e ta m in i­ stro v se je pričelo z govorom fra n ­ coskega m in is tra z a zu n an je zade­ ve B 'đ au lta, iti je pojasnil svoje stališče glede n em šk eg a v p ra ša n ja in izjavil, d a je tre b a sedaj rešiti v p ra ša n je zapadne N em čije, to je usodo P o ru rja , P o re n ja in S aarsk e- g a področja, k e r so se o vzhodni meji N em čije sporazum eli že n a berlinski konferenci. F ran co sk a d e­ leg acija v z tra ja p ri zahtevi, da n aj se zapadne p o k rajin e ločijo od .N em ­ čije. N ato se je francoski p red stavn ik izrekel za dolgo okupacijo Nemčije. Po njegovem m išljenju se lahko cen traln a n em šk a adm in istracija osnuje šele ted aj, ko bo urejeno vp rašan je nem ških m ej. C entralna nem ška vlad a bi m orala biti n a čelu ne federativne, tem več konfedera- tivne države. A ngleški zun an ji m in iste r Bevin jc v svoji izjavi molče p rešel preko najvažnejših v p rašan j u red itv e n em ­ šk eg a problem a in se je bavil sam o s problemom gospodarske enotnosti N emčije, kj pa g a je pojasnjeval t a ­ ko eno stran sko m poljubno k o t am e­ rišk i p red stavn ik . Glede v p ra ša n ja problem a prem oga je predlagal, naj se s tem problemom bavi zavezniški kontrolnj sv et v B erlinu in ne Svet zunanjih m inistrov. Za Bevinom je govoril Molotov, ki jc pojasnil stališče S ovjetske zve-, ze glede v p ra ša n ja usode Nemčije 'n glede m irovne pogodbe z njo. N a koncu zased an ja je angleška delegacija predložila svoj osnu tek o gospodarski politiki v okupirani Nemčiji. Sovjetska d eleg acija je pripomnila, d a ni prim erno ra z p ra v ­ lja ti o v p rašan ju gospodarskega po­ ložaja Nemčije, dokler ni znano m išljenje zavezniškega kontrolnega sveta v Berlinu, v en d ar je izrazila pripravljenost, d a prouči angleški osnutek. Zasedanje Združenih narodov Pariz. 12. julija (AFP). Na zahteve štirih m in istrov za zunanje zadeve je zasedanje generalne skupščine orgar nizaci je Z druženih'nar odov zaradi mi" rovne konference, ki se bo začela 29. julija, odloženo od 1. za 23. septem ­ ber. New York, 12. ju lija (USIS). V ar­ nostni svet organizacije Združenih narodov se bo ponovno sestal 17. ju ­ lija, ko bo pred sed stvo Svela za n a­ slednji m esec prevzel halam d Id. dele­ g a t dr. Elito vam K leffens. , Na včerajšnji seji V; m o stn e g a sve­ ta je bil sp re je t poslovnik Komisije organizacije Združen h narodov za kčtflrolio atem sk e etierigije. Sovjeti prevzeli nemško imovino v Bolgariji S o fiji, 11. jul. (T a n ju g ). N a osnovi nedavno izglasovanega zakon a v N a ­ rodnem sob ran ju ic sovjetsko trg o ­ vinsko pred stavn ištvo prevzelo u p ra ­ vo nad nem ško imovino v B olgariji. P revzem nem ške imovine g re n a r a ­ čun rep aracij, k a v jo v sk ladu s sk le­ pi potsdam ske konference. Giraiova vlada ne prizna Francovih pogodb P a riz , 11. jul. (A F P ) Š panska re ­ publikanska vlada dr. G lrala je skle­ nita, da ne ho priznala, nobenih eko­ nom skih ali fin an čn ih sp o razu n iu v , ki bi jih F ran co v a vlada sklenila v ino­ zem stvu. R epub lik an sk a vlad a bo re ­ vid irala tc sporazum e, pri čem er jo bodo vodili sam o nacionalni interesi. Protest UNRRA-c v Grčiji A tene, 11. jul. V čeraj je UNRRA vložila odločen uradn i p ro te st p ri Cal- darisovi vladi z a ra d i n ep ravilnega razd eljev an ja UNRRA -inih pošiljk grškem u ljudstvu. se f m isije v G rčiji Bowel F . May- ban jc poslal p ro testno pismo m ini­ stru za koordinacijo Stesanopulosu, v k aterem izjavlja, d a je v zadn jih te d ­ nih prejel od svojih p restavnikov na terenu poročila »posebno vznem irlji­ vega zn ačaja«, ki so v n asp ro tju z UNRRA-inim i cilji. U službenci sam o­ up ravn ih organov se ne držijo sp o ra­ zum a med UNRRA -o in g rško vlado glede prav iln eg a razd eljev an ja in de­ lajo razlik e glede n a politično p rep ri­ čanje državljanov«. Socialisti v Turčiji bodo bojkotirali volitve Carigrad. 11. ju lija. Dopisnik T a­ njuga, poroča: Socialistična s-tnaraka je objavila, da se n e bo udeležila sk u p ­ ščinskih volitev v Turčiji, ki bodo 21. julija, k er so v veljavi še vedno an ti- d u n efu stični zakeoi, td n e jamčijo svobode volitev. zapadu države zgrajena m etalurška tovarna, ki bo izkoriščala pečorski premog in rudo s polotoka Kola. Mor­ da bodo izkoriščali tudi rudo. ki so jo našli v južnem delu K areisko-finske SSR. Takšen je v splošnih poležali veli­ ki n ačrt nadaljnjega razv oja težke in­ dustrije v naši državi. 2. 120 električnih central Po petletnem načrtu se mora proiz­ vodnja električne energije povečati za 70% v p rim eri s predvojno. V glav­ nih industrijskih pokrajinah se bo zmogljivost električne sile povečala celo večkrat. Velike gradnje so pred­ videne v Moskovski oblasti. V Mo­ skvi bosta zgrajeni dve veliki elek Mični centrali iu dve električni cmi­ hali s posebno izrabo toplotne ener­ gije — frunzenska iu leningrajska. V moskovski oblasti pa bodo znatno po­ večali aleksinsko »GESc in stalinsko »TEO elektrarno, kar bo dvakrat povečalo zmogljivost moskovskega električnega om režja v prim eri s se­ danjim slanjem . Velika obnovitvena dela so se začela v stalingrajski Generalisiin Stalin maršalu čo jbalsann Moskva, 11. ju lija (T a ss). Oh 25- le tn id M ongolske ljudske republike je poslal generalisim S talin m a rša ­ lu čo jb alsan u n aslednje pismo >V im enu S ovjetske zveze in v svojem lastn em imenu čestitam mon­ golskemu ljudstvu ob slavni 25. ob­ letnici m ongolske ljudske revolucije, ki je u stv a rila pogoje za državno gospodarsko in ku ltu rn o zgraditev neodvisne mongolske države V im enu sovjetske vlade izražam upanje, d a bo p rija te ljstv o med n a ­ šim i narodi, ki je pokazalo svojo moč že v p retek lih 25 letih, tu d i v bodoče služilo delu k rep itv e in n a ­ p red k a naših d ržav te r splošnemu m iru in v arn o sti n a D aljnem vzho­ du.« M aršal Cojhalsan je odgovoril ge- ncralisim u S talinu: »Ob jub ileju mongolske revolucije in ustanov itv e svobodne in neodvis­ ne m ongolske d ržav e izražam naj- iskremejša ču stv a p rija te ljstv a in z ah v ale m ongolskega lju d stv a vladi Sovjetske zvejze in vsem u so v jet­ skem u ljudstvu z a b ratsk o in iskreno pomoč mongolskem u ljudstvu pri njegovi obnovi k a k o r tudi p ri go­ spodarskem in ku ltu rn em razvoju mongolske ljudske republike in o k re ­ pitvi njegove neodvisnosti. Mongol­ sko ljudstvo dobro ve, d a im ate za razvoj in u trd itev p rija te ljstv a med našim i narodi glavno zaslugo vi, drag i Josip V išarijonovič. Zaradi t r ­ g a mongolsko ljudstvo ne bo nikoli pozabilo vaše ljubezni do njeg a In vašo sk rb z a njegovo svobodno živ­ ljenje. Zgodovinske zasluge so v jetsk eg a lju d stv a za končno zm ago nad fa š i­ stičnim i napadalci in vzpostavitev red a n a sv etu bodo ostale vedno v zavesti svobodoljubnega človeštva. Ves sv e t 've, da je edino iskreno p ri­ ja te ljstv o s Sovjetsko zvezo poroštvo z a m ir in v a rn o st naroda. Ob te j slavni obletnici v zgodovini m ongolskega lju d stv a mi dovolite, da vain zagotovim , d a bomo p rija ­ teljstvo med našim i narodi, ki se J e pričelo le ta 1921., še dalje razv ijali in krepili v k o rist n aših narodov « češkoslovaško ljudstvo pozdravlja delovni program Gottwaldove vlade P ra g a , 12. ju lija. Vse p rašk o časo­ pisje p rin a ša zelo ugodne k om en tar­ je o p ro g ram u nove češkoslovaške vlade .ki g a je predsednik vlade K le­ m en t G ottw ald obrazložil pred u s ta ­ vodajno narodno skupščino. Glasilo K om unistične p a rtije »Ru­ de P ravo« p rav i m ed drugim : V lad­ ni p ro g ram je dobro prem išljen in izdelan n a č rt mobilizacije češkosjo- vaških narodov z a delo n a velikem delu obnove,« »P ravo Liduc n a v a ja koristi, ki jih bo im ela d rž a v a od u stv a ritv e vladn eg a p ro g ram a tn poudarja, d a bodo vse politične stra n k e in vsi d r­ žavljani nudili pomoč pri u stv aritv i n jen eg a n a č rta , k e r je vsakom u r ja ­ sno, d a pomeni zvišanje proizvodnje za 10o/o n a p ram predvojnem u stan ju obenem tudi zvišanje življenjskega sta n d a rd a za 10o/0. P red sed n ik vlade K lem ent G ott- w ald dobiva-vsak dan p ism a in brzo­ jav k e iz vseh k rajev države od to ­ v arn išk ih odborov, razn ih združenj, in k u ltu rn ih organizacij. V brzojav­ k a h izraža ljudstvo Češkoslovaške svoje zaupanje v novo vlado in ob­ lju b lja vso pomoč p ri izv ajan ju p ro ­ g ram a za obnovo drža.ve in vseh n a ­ log, ki jih p ričakujejo. Izvirna pisma in portret Karla Marxa P ra g a , 12. ju lija. »Rude P ravo« p rin a ša vest. d a so našli v m estnem muzeju v Karlovih V arih 36 origi­ nalnih pisem K a rla M arsa, ki jih je poslal Engelsu, ko se je zdravil v K arlovih V arih. V stan o v an ju neke Ne.mtke so na­ šli tudi originalni p o rtre t K a rla M ar­ xa, ki g a je n ap rav il neznani dom a­ či um etnik. N a poi-tretu je lastno­ ročni podpis K a rla M a rsa . Svetovna sindikalna federacija je središče mednarodnega delavskega gibanja Moskva, 11. jul. (Ta»s) »Trud« piše o od loku izvršnega kom iteja svetovne i-iciđ'halne federacije: »Vsi sklepi, ki so bili sprejeti m zasedanju Izvršnega k em teja S va ov­ n e sindikalne federacije v Moskvi, v.števši priporočila, ki. se tičejo u .ta - o'ovitve in razveja sindikatov v N em ­ čiji, k a k o r lu d i odloke, k i govore o položaju sindikatov v Grčiji, o odpo- šiljatv i kem is;j o federacije v kolonije D aljnega vzhoda in A frike, v polni m er: odgovarjajo današnjim dogod­ kom in bodo igrali važno vlogo v n a­ daljnjem razvoju delavnosti federa­ cije. Sklopi Izvršnega kom iteja' p ri­ čajo o nam enu vodstva federacije, da podrobno razpravlja o življenjskih vprašanjih našega 'č^sa. Svetovna .-in- dikalna federacija po staja aktivno koordinacijsko središče m ednarodne­ ga delavskega gibanja. Treba je poudariti, da je Izvršni k a n ite pokazal odločnost, da bedo njegov: sklepi tudi izpo ln jen i V pre­ pričanju, da je edini pravni p .ed stav - n ik vsega delovnega ljudstva Svetov­ n a sindikalna federacija, poziva m no ­ žice. d a jo podpirajo in j; pomagajo. •To prihaja do taa.sa« 3lastv- v- fuJepu kom iteja, k i- p rip o n k a - prirejun.ie ■množičnih manifestacij »za,sprejem -fe­ deracije v organizacije Združen i) n a ­ rodov. Itai n u rie l im a-tud i poziv fe­ deracije za p rired itev demonstracij in d rug ih množičnih akcij proti F ra n ­ covemu režimu od 18. ju lija do 15. avgusta. •Zasedcrijer,r- Izvršnega" k om iteja v Modicu dokazuje, da se vedstv, > fe­ deracije zaveda velike odgovornosti za delo, (ki ji je poverjeno. Sedaj je naloga voditeljev federacije, da or­ ganizirajo izvedbo sp rejetih sklepov. U> peb te plemenite stvari je odvisen ođ'-'cega, če bo Svetovna sindikalna federacija v celoti uresničite oz» :ma « živ o tv ard a sklepe, risi jih te sprejel Izvršni kom ite. ■r Sidney Hillnianii umrl New York, 11. julija. Sidney Hill­ man, podpredsednik Svetovne s'n d :- k atae federacije in predsednik edon- r a za politično akcijo kongresa in d u ­ strijskih organizacij, je včeraj podle­ gel srčni kapL Mednarodna demokratična zveza za borbo proti ostankom fašizma Pariz, 11. ju lija. Izvršni odbor M ednarodne dem okratične ' zveze žen, kj zasada v Parizu, je naslovil n a vse žene sv eta naslednji poziv za borbo proti ostarikem fašizma: . »Francova Španija je zatočišče ti- sočev hjtlerjevcev in fašističnih agentov vsega sveta, kri predstavlja­ jo nevarnost za svetovni- m ir. Poli­ tika tak o im enovanega n svm ešava- n ja v n o tran je zadeve Š panije še k re p i položaj fašističnega režima. Žene vrega sveta! Z ah tev ajte od svojih vlad. n a j p rek in ejo vse gospo­ darske in politične zveze s Francovo Spenijo. Dvignite se v obrambo pravde ju ­ naškega grškega ljudstva! Delavke, kmetice, nam eščenke, »GREŠ- centrali, k jer elek trarno oprem ljajo in povečujejo s potrebnim i napravam i. Montirali bodo dva turbo- generatorja z zmogljivostjo po slo ti­ soč kilovatov. D ruga važna stopnja je obnova in povečanje električnih central v Don- basu in pri Dnjepru. L ta 1946., v p r­ vem lelu nove petlelke, bo končana obnova Zujcvske ccnlrale. Tam moli­ ti rajo tu rb ino s 10(1.000 kv , ki jo jc zgradila harkovska tovarna. Nadalje obnavljajo šahlinsko, dnjeprodžer- džinsko, krivoroško, severno donecko centralo,, obnavljajo in povečujejo pa šterovsko in kamensko elektrarno. Nosvetaj in Karahovska centrala ter dnjeprovska hidrocentrala, ki se im e­ nuje po Leninu, bodo prav tako po­ polnoma obnovljene. V največjih' industrijskih pokraji­ nah države v Donbasu iu p ri Dnje­ p ru bodo povezali vse električne cen­ trale. U stvarja se sistem energetskih central, ki povezujejo električne cen­ trale Donbasa, Rostova in Pridnje- perja. Kapaciteta teh central bo sku­ paj skoro 1 in po lk rat večja kakor pred vojno. zdravnice, književnice in um etnice v>ega sveta razk riv ajte žarišča re ­ akcije. borite se proti vsem . k ; ho­ čejo razdvojiti dem okratične süß, b erite se proti fašistom .'n njihovim pomagačem, ki ogrožajo m ir 'n her­ cejo izzvati novo svetovno vojno.« Odbor je sprejel resolucijo, k j se nanaša rta zaščito o trd i, ker je bilo ugotovljeno, da je položaj o tro k — žrtev vojne — še vedno tragičen. V zvez; s lem si je odbor zadal nalogo, da č in h itre je zboljša položaj o trd k na svetu. Razpust narodno osvobodilnih od­ redov v Italiji. Agencija F rance P re s­ se poroča, da bodo v to rtu razpuščeni vsi narodno osvobodilni odredi n a ozemlju Italije. " • J- Na Uralu bodo zgradili Kamsko električno centralo, ki bo največja in najmodernejša na U ralu. Ta centrala bo -imela modernejše naprave kakor j:h je imel Dnjeprogres pred vojno. Na Uralu bodo prav tako zgradili Niž- jeturinsko električno centralo. V L eningradu bodo v novi p etletki kapaciteto električnih centra! podvo­ jili. V prihodnjih dveh letih bo sta'o b ­ novljeni Ranhijalska iu N ižnjesvirska hidrocentrala, ki so jo Nemci zrušili. Bila je zgrajena v prvih petletkah. Del centrale je že usposobljen za ob­ rat. Na Dubrovski električni centrali so nedavno spustili v pogon novo tu r­ bino. Na reki Svir nadaljujejo z grad­ njo nove velike hidrocentrale. Zgradili bodo nove centrale v Astralnimi in Sizranii. V Gruziji ho pričela obratovati nova H ramska hi­ drocentrala, ki bo zadovoljila potrebe republike. Velika dela p ri gradnji no­ vih central so bila opravljena v Ba- kinskern rajonu. Povečujejo in pu­ ščajo v o b rat centrale v Uzbekistanu, Kazakstanu in drugih republikah. Skupaj h0 zgrajenih 120 električnih central. (Dalje).