URN_NBN_SI_doc-60FF5P3L

P O D O M O V I N I Obnova turizma v Dalmaciji Malo p o k rajin n a sv etu ima toliko n aravnih pogojev za razvoj turizm a k a k o r Dalmacija. Tega so se Dalma­ tinci ž e zgodaj zavedli k i leto za le­ tom ob vsej jadranske obali izpopol­ njevali m režo hotelov, pensicnov. domov, počitniških kolonij in kopa­ lišč, k 2 naj cmogcčijo gcdcu čim pri­ jetne,;še b iv an je in ga obenim po- Govno privabijo. V Dalmacijo niso prihajali na oddih in razvedrilo sa­ mo 'Jugcnlovand, temveč so jo radi obiskovali tudi številni inozemci: Francozi; Angleži in Američani. Za nas iz notranjosti države, za državljane srednjeevrop k ih držav, k i nim ajo dostopa do m orja, in za. državljane severne Evrope sta že m orje n južno lo n ce v elik a privlač­ n o st N as Dalmacija privlači že za­ ra d i svojega jušnega rartknstva, svo­ jega sadnega bogastva, skratka vse­ ga, k ar m ore nuditj v sak a obmarska pokrajina n a jugu. V Dalmacijo p a so prihajal; tudi tujci, ki so imeli v.ega tega v o b iju doma a li pa vsaj m no ­ go bližje. Dalmacija m ora torej im e­ ti šs nekaj več kakor samo m o rje m nonce. K o smo se n a dkoro 900 metrov virdkem sedlu gorovja Bičkovo, čez katerega pelje v strm ih serpentinah izpeljana cesta iz M aksu.ke v H er­ cegovino, poslavljali od morja, smo razumeli, k aj je v .Dalmaciji tisto, k a r je p ra v za prav najprivlačnejše. Spcmnili o n o se poti, k; sm o jo p re­ potoval; od Zadra do M akarske in bilo n a n je - J 2» k je k rije naša Dal­ m acija svojo največjo privlačnost. Z Velebita nas je vodila po strmem , skoro golem pobočju, ozka, ovinka­ sta č e ta . k i je ni hotelo biti konca. N a lev i &e je dvigala jikoro navpična stena; na desni prepad. V dolini pod o sm i se j» razprostirala daleč proti jttgUv -kraienita p h n b ta , pustinja, ki ni ttazala n ik je r d e d u življenja, Nenadoma pa smo ob;tali. P rip e­ ljali ;(iiv se na planoto in globoko pod cvm j se nam .je pokazala teoano- zelecia Zrmanja. Izkopala si je stru ­ go skoro 1C-0 m etrov globoko v k a­ men;, jo. planoto. T u pa tani le ob njenem bregu .ndsaj p ro d o ra za n ji­ vice -koruze in krem «:rja. Od blešče­ če del n e g o leg a'ko zin a u tru jen e oči so. našle v njenem zelenilu p rijeten oddihi Pogled na prve znake ži-vlje- c ijä x im je-sprostil živce. Mimo mič­ nega" OJwKvca.'smo poživljeni pohiteli k m:* ju, najjužnejšem u za liv i Pod­ gorskega K ino. m orske ožine, ki se z id »Aja' že pri Kraljeviči. Iz gole. k r m enite '.pustinje, k je r najdeš le re d s-e- žssto fcik e flore, smo prišli v cfeohci Zemunika in Batom- Duba v n a jra ik c in sjše zelenje vinogradov, £ado’-"j2k-5v. zlato rumenilo velikih polj dozorevajičeg a žita Isto nasprotje v ZtoLru samem. B oleglstoletja s ta rih .palač in domov, m ode u a po itp ja , poleg odkih ulic šm tite ceste', teleg- razkošja revščina. Mr ,i avtomobile -in k.;m ,one to se m e sil vre k o otovorjeni oslički in mezgi, ki so ponižno in počasi n o ­ ćili svoj tovor ali p a svojega gcipo- dacja: To n asp ro tje vtisov ekrcrmiosii in bohotnosti, bogaistva in napredka, v katerem im a n arav a sam a p rvo bs- ■edo, k e r je ponekod b ru talno skopa, drugod pa naravnost razkošno darež­ ljiva, je m enda edinstveno. Svoj­ stveno doživetje nudi tudi cesta, ki p elje iz Zadra skozi Biogrod v Spite K ilom etre it_i kilem etre je dolga in ko ai prepričan, da si n a cilju, k o že vidiš pred seboj vso prelepo panora­ m o Siben.ka. jo zm anjka. Sele velik m otorni brod, ki lahko nalož- tudi tri tovorne avtomobile, ti pomaga, da prideš do cilja, preko morja, ki ie tu zajeda globcko v celino. V enolični pokrajini prot; D rnišu te presenetijo prekraini slapovi K r­ ke, žitno bogastvo Petrovega polja in dalje p ro ti Splitu divjina m ed Kozjakom in Mesarjem . S p lit sam -'ma toliko privlačnasti, da nj samo oajvečje. tem več tudi najzsnim tvejše m edo Dalmacije. Toda če prehodiš rav n ih nasprotij, tclifco lepot in p u ­ ščobe, toliko revščine in bogastva v n arav a, da tujec že na, k ra tk i poti deživ; mnogo tega, k ar drugje'zam an išče daleč nackrog. Z ato je in bo vredno privlačevala tu jce iz najod- daljenejših dežel. Na razstavi uepehov lanskega ob­ novitvenega dela, ki je odp rta v Spli­ tu, je pesepćn oddelek po.večen delu za pospeševanje turizm a v Dalmaciji. Pove m ed drugim, da sta vojna in okupacija skoiraj popolnom a imičili czirchaa opustošili njen e turii-tične naprave. Porušen-; in oplenjeni so bd i hoteli, pem ioni in domovi, -poru­ šena m požgana kopališča. Obnova, ki se je začela lani, je prvo leto za­ ra d i drug.h n u jn ejših halog in zara­ di p 'm a n jk a n ja potrebnega gradiva in oprem e dosegla bolj skromen uspeh. Ob koncu, larmkega leta je im ela Dalmacija kom aj nekaj več k a k o r 2 % predvojnega števila po­ stelj. Letos se obnova n ad alju je v m no­ go večjem obsegu in načrtno. P re d ­ videva se, da h-o letos na- razpolago Motiv iz Zadra le nek aj kilom etrov ceste p ro ti jugo- [ že okoli 35 % vzhodu, si km alu zopet, sred i najbolj skalcvite divjine, ki doseže svoj vi­ šak pri ljubkem Cmišu. T u se m ed v i loko ukalnato sotesko prerine in izliva v m o rje C etina Doživetje je vožnja po cesti v Makarsko, k i je iz­ peljana visoko po strm em , skoro go­ lem pobočju Skfeova. Tudi v tej div­ jini so prijetn e oaze: prijazna nai;e- lia, okoli njih n a terasah vinogradi, žitna polja. Č:m bolj se hliža ces'ta Makarski, tem bolj se n a ra v a zopet sprem inja. Nenadno se znajdeš sredi lepega gozda borovcev, ured; v elikih nasa­ dov oljk. M akarska Je biser in je k a­ k o r u stv a rje n za turizem . Svojstven je končno pogled n a m o rje in otoke z Biokovega. To je razkošje, k; ga n u d i p rav tn alo m orskih cbal. Pod teboj ve kopije m orje v polnem sen ­ cu, V rahlo megleni daljavi izginjajo itorj-i. o tokov Brača. H vara im K or­ čule. Zdi se, k a k o r da jih bo m orje vsak cas zalilo. Okvir vsega tega n a desni in lev; pa so visoke, gole ■•tene Blokova. Dalmacija hran i Pogled na Zrmanjo, ki se je zajedla globoko v kamenito krasko planoto psetelj po stanju- iz leta 1940/41. Obnavljajo se številni hoteli vzdolž vue obale od Z adra do D ubrovnika in po najprivlačnejših otokih, O bnavljajo se kopališča in vse drugo, k a r služi tu jsk em u pro­ m etu. Tujcko prom etna sezija s e . bo za­ čela julija, k o bo večina obnovitve* m h del že zaključena. Poleg d sena­ tih gostov pričakujejo večje sk u p n e Cehov, fej se zelo zanimajo za obisk in oddih n a našem m orju. Za go le bodo n a razpolago v Z adru hoteli Zagreb, Beograd in Moskva, k o p a­ lišči n a Pu atam ik ; in B rodariči, v Ši­ beniku hotel K iha, v Splitu hotel Bellevue in kopališče Bačvice, v K a­ štel S tarem hotel Kozjak, v Biogra­ du ho tel Ilirija, v Omišu hotel Di­ n a ra in hotel Sla-vimj e kopališčem , v M akarski hoteli O sejava, Moskva in Bičkovo, restav racija n a plaži in ko­ pališče v Dolnji Luki. v Dubrovniku h o teli Imperial, A rgentina, Lapad 'in Splendid in kopališči n a P ločah in Sum artin n a Lapadu, n a Hvaru ho­ tel P a rk s kopališčem, v M linih pod Dubrovnikom pension M lini in kon­ čno n a K orčuli ho tel K orčula s ko­ pališčem. N ačrt obnove predvideva, da se bodo obnovitvena dela n ad aljev ala tudi p rihodn je leto, ko naj bi bilo na razpolago že okoli 65 % predvojnega števila postelj, in leta 1948., ko bo D alm acija im ela zopet toliko postelj za tu jsk i prom et, k ako r jih je imela pred vojno. Polet, k; ga kaže obnova turizm a v Dalmaciji ž e danes, razu­ m ev an je n aših oblasti za te naloge kakor tudi n jihov a pripravljenost, da nudijo turizm u za obnovo potrebna sredstva in končno zanim anje, ki ga kažejo domači in tu ji gostje za obisk nagega Jad ran a, &o jam stvo, da bo imela Dalmacija km alu v te tisto udobje, k i ga zahteva tujec, k o se želi ob m o rju in soncu odpočiti in razvedriti. Z a m ožnost ponovnega turistične­ ga razvoja D alm acije ie važno tudi, da eo danes obnovljene vre njen e prom etne zveze. V laki vozijo že po Umetna in domača obrt — i ira i našega zdravega življenja Izložbena skupina, v kateri so ribniška roba, kovani svečnik iz Krope, prekmurski vrč in belokranjski par S. Kotarja na domačih vezeninah Preteki; ponedeljek je bila v L jub­ ljani o d p ita p rv a trgovina D ržavnega .prodajnega zavoda za domačo in um etno obrt. Na, ta dogodek ko opo­ zorila- že razstavna o k n a prodajalne v Šelenburgovi ulici, k; so pritegnila mimoidoče n e le k opazovanju an ob­ čudovanju, am p ak k a r takoj tu d i h kupovanju lepih izdelkov naše dom a­ če in « m e n e o-brti, k a te re prodajo trgovina posreduje. 1 K akor iz trgovine v Šelenburgovi ulici, tak o vejiš tudi iz središča pro­ dajnega zavoda v prostorih bivše Souvanove trgovine naj Mestnem trgu zdrav, podjeten duh, ki pa se ob go- spodarsko-te-govr.ki sm otrenosti in organizacijskem sm islu n e da zape­ ljati, temveč pazi predvem n a dober efeus in um etniško dognanost. T u je skupina mladih, s sodobnimi težnja­ m i naše nove skupnosti prežetih lju ­ di, k i je v polni zavesti odgovornosti do svojega dela že razpredla svojo organizacijo po vseh lih ih obrtnih delavnicah v večjih središčih širom n aše dom ačije — tja v Idrijo, sve- tovnoznano n e le \ao živem srebru, am pak tudi po idrijoki čipki, pa v F cljan sko in Selško dolino, v Žir; 'n 2elern.be , k.-m er se je p re se ja la žen­ ska ro čn a sp retn o st iz id r ijb e zibel­ ke — cel; rodovi so živeli cd k ru h a spretnih ženskih rok! N jih izdelki so bili v sleherni slovenski hiš:, rem ali so v tujino, a z n jim i se na:o le lep­ šali deteovi, z n jim i so se debelile — žal — tudi m ošnje prekupčevalcev. Organizacija novega državnega za­ voda je segla po vsej Sloveniji, v voak kot, k je r se ub ad a igla, k je r se plete posebn; sukanec v fine vezeni­ ne, k vstfe; prekm urski peči, v kar •teri se. p o starodavnem izročilu n a nadvse prim itiven način pečejo za vise mogoče ornotren e potrebe p ri­ pravni vrči, k; ne le oh ran jajo vodo hladno brez posebnih m od em ih h la ­ dilnih priprav,, temveč posnem ajo v sto terih različitih oblike posod, k a­ kor se nam «odkrivajo pod previdno lopato iskalcev starin — izdelkov davno prem inulih pokolenj. Poiskala je p rav tako po obliki in zajetnosti dostojanstvene, iz vrbe in vseh progah, ki vodijo iz notranjosti naše države k Jadranu. Med vnemi našim i pristanišči ja vzpostavljen polnišk; p rem et z Udobnimi parniki, Dalmacija im a z notranjosti države tud; le ta l k e zveze. V Ds Imackli sami pa vozi dnevno med vsem i važnej­ šim; k raji veliko -število avtobusov. Carle so povsod v dobrem stan ju in ne zan je sk rb i z najv ečjo pazlji­ vostjo. Tako se Dalmacija z uspehom tr u ­ di, d a čim prej izbriše sledove raz­ dejanja, k i jih je v n je n turizem za­ nesla okupacija. Velike zasluge za to ima- država oziroma n jen a tu ri- irtična podjetja. V tem Je -tudi jam ­ stvo, d a s® bo uspešno rešilo tudi vprašanje, kako napraviti Dalmacijo dostopno n e sam o tujcu, temveč tudi našem u delovnemu človeku, b i £i bo želel in bo potreben Oddiha ob m orju. slame vlite koše za žito; kakec se jih je že v davnini posluževal tprebmur- ski km et. Žilni koši bi «koraj zabredli v pozabo, a z njim; hoče tv o rn a in dceniselna 'iznajdljivost izpodriniti ne-' ck u in e -koše za pspi-r po n a ših pisar­ niških prostorih. Obrt, naslonjena na- pridobitno potrebo zlasti naših pasiv­ nih • k rajev , p a še tudi n a izročilo efeusne dccnače cbrti, je n a pohodu, da izpodrine m anjvredne, neokusne izdelke obrti, k i grabi le za profilom! - Iz tega n ačela se je v srcu našega P rekm urja, v M urski Soboti, rodil tečaj, v k aterem se uče in tudi že iz­ delujejo pridna dekleta obrtno do­ gnane izdelke iz raznobarvnega lička­ nja, sodobnim, potreb5«! in m ederne- m u okusu prilagojene: torbice, ce­ karje, opanke in že k ar tud; nizke poletne čevlje. To pletersko <brit P re km u rja je vzela v rek e študirana ju ristk a. k i jo je to delo i-n njegove 'sedanje in bodoče perspektive taJsjo prevzelo, d a je dqjla slovo svoj strm p rvotnem u pcklicu in as po vehla stvari, od katere bodo imeli gmoten h asek n e le pourošnfei, ampak pred­ vsem izdelovalke. Ne 'smemo pozabiti že p red vojno vp eljan ih in m ed kupci prim erno vrednotenih rečnih izdelkov iz kova­ nega železa — posebnost naših K ro- pa.rjev. Tudi te izdelke, nam izne sveč­ nike, obešalnike, pepelnike in druge tak šn e priročne stvar;, za ljubitelje lepe dem ače ob rti; najd em o -v trgovi­ ni. Res, da so pobrani zvečine iz sta­ rih zalog, iz zbirke, k i se je rešila p ropada po vojni vihri, res, da je cd k rep arsk ih mojstrov svoje obrt; osta­ la komaj Jkakšaa tretjin a p ri življenju* toda preživel; m o jstri bedo nadalje­ vali svoje sloveče izročilo, saj moj­ stra, ki b; svečniku iz enega samega k o sa u v il tako dolgo, tenko in ele­ g an tn o nogo, n e iztakneš za katerim ­ koli vogalom! Pa žene v P revaljah?! Saj skoraj nismo vedeli, d a se p ri nas, bolje re ­ čeno — p rj n jih vezejo d a v n e fites vezenine, n a k a te re se spoznajo zaen­ k ra t sam o še lju b itelji izdelkov zares dobrega okusa. P a boite m islili, d a i-trro pozabil; na našo slavno Ribnico n Ribničane. /< % . ' R ibniških izdkbov, ki so ndkoč pre­ plavljali domač in tu j trg, ne zavod n e trgovina nim ata. Toda s tem se ni opravičen sum. da bi te b-li Ribničan1 odrekli izdelkom svoje obrti, s k : to­ ranj so postal: slavni jn tudi petični. Ribnica je bila med našim i do'enjski- mj k ra ji vsekakor zelo prizadeta p« okupatorskem početju in početju do­ mačih izdajalcev, pa n e m ore tako hitro zajeti sapo. A k ar še m . še bo, to bodo že naši Ribničani dokazali. Saj ko počasi s skr-emnimi sredstvi obnavljamo naše domove in znašamo vari-je razno oeobhodno potrebno su ­ ho robo in lončene sklede, se nam že zahoče tudi sicer p :-grešljivih, a vendarle pn jem o domačnem. ustvar­ jajočih sobic, k: to na p rep ro st način ponazorjevale našo km ečko vsakda­ njost, preživliano na naši zem lji vse okrog na;. Ribnica! Na noge in v te k ­ mo s Prekm urjem ! P reostane še p o ja n ite r tegale vpra­ šanja. Ko so prvi številni kupe; ori­ ši; v prvo prodajalno novega zaveda, so vendarle ob izredno niak;ih cenah nekaterih izdelkov, n. pr. prekm u r­ skega lončarstva, vprašujoče obstali ob v end arle znatnejših — d a n še vedno n e nesorazmernih — cenah drugih izdelkov, n. pr. čipkarskih ali pletarških iz P rekm urja. Vzorčne zbirke n e te naše slovenske d-cmače obrh, am pak iz vseh jugoslovanskih pokrajin ko .po posredovanju zavoda in osrednjega državnega zavoda za izm enjavo našega prem eta s tujino že odšle v n ek ate re evropske države, pa tudi prefeo velike luže v Ameriko. Tsm bo v kratkem p rirejena tudi re­ prezentativna razstava jugoslovanske domače in um etne obrti, ki naJ purka- že n jen o .lepoto jn 'tudi snovno trako- vo-t. D ejstvo .je, da so ti n aši izdelki n a svetovnem trgu najdražji: s tem pa naša država ne l e n a znotraj, tem­ več tudj navzven dokazuje, da 3e de­ lovna sila. njenega prebivalstva spo­ dobno in pošteno plačana. Organizi­ ra n je d e li in razpečavanje domače oteci v zadruge, k i ga izvaja novi za­ vod, pa je jam stvo vsej rkupncstj in še posebej številnem u sloju prebival­ stva, ki se peča z domačo obrtjo, da ne bo več izkoriščeni :d przku-ice- valcev. Tega se z večine ž e .zavedu a, n e k a te ri bolj počnu, pa zato tembolj s iprepPxa«jecn in tžJ-i-o p :v ezo vm ie v zadruge-stalno trd n o rasle, -> K o bo v jeseiii odprta tudi še šola za domačo in um etno obrti ki jo p ri­ p ravlja prosvetno m inistrstvo LRS, bo domača pbri zajela ..apo za nov zalet, obrtniški k ad er bo v njej od­ krival nove možnost; za kakovost iz­ delkov, odkrival bo nove možnosti svojega, udejstvovanja sploh. N advse 'razveseljivo je.*la naša umetna in do­ mača o b rt p rav po .letu po osvobodi­ tvi ze dela. da m isli n aših umetnikov in arhitektov, kj jih je tako nujno in izčrpno srk a la iz vseh koncev naša obnova, že u h ajajo pečar; k um etni­ ško dognanim n a č rt cm za izdelke do­ m aće obrti! K aj hočemo še več? Naša m isli im delo se že eprosčajo spon te- žaštv a pri obnovi, m isli uh ajajo k s'varem , k i lepšajo vsakdanje n u j­ nosti. Nina Polica v prodajalni: cekarji iz prekmurskega »Tečaja«, kroparski izdelki in drobni ročni izdelki Milan Mrfun: Fa je res svet čisto drugačen. *• Če bi danes kdo tek el 3Ilakarju, da je star, bi se pošteno zmotil. Sedem­ deset !et in še par čez, v prejšnji vojni izgubljena noga. dve let; Itali­ janske internacije, do tal uničena kmetija, — vse to se Mlakarju skoraj ne pozna, č e beš hodil cb bivši nem- škc-italijanski mej; blizu Zaloga, boš skoraj zanesljivo nalete! nanj. Precej visoko je med sadnim drev­ jem potisnjen cb bregu kup ruševin. Ped njimi je za silo pokrit prostor, v njem dve kravici, nekaj orodja, kup tencev in prav tu prebiva sim Mlakar s svojo ženo in hčerko. Sko­ zi streho iz desk se kaže nebo, ob slabem vremenu curlja voda v to za­ silno stanovanje, toda Mlakarja ne prežene nobena sila iz njegovega do­ ma. Pravijo, da je Mlakar že star. Pa ni res. Prav tak je, kot je bil pred petdesetimi leti, ko je gradil svoj do­ mek. Visoko v breg je bilo treba pre­ peljati vsako opeko in desko. To ga n; plašile. Delal in garal je res kot črna živina, toda domek je stal in Mlakar je bil vedno ponosen na svoje delo. Sedaj pa je uničeno vse, za kar je gs.Tr' • 'i svoje življenje. Nekaj časa potem, ko se je Mlakar vrnil med svoje ruševine, je samo hcdil okrog. Nikakor mu ni Mo v glavo, da njegovega doma ni več, kolikokrat je celo zaprl oe; in videl samega sebe, kako bedi po hlevu in poklada kravam, celo slišal je, kako žena ropota v kuhinj; a lon ci. . Ko pa Jih je odprt, je zopet pred njim kup ožganih ruševin. Nič ni kaj dosti premišljeval. Zgra­ bilo ga je, pa je pričel. Košček za koščkom je pobiral iz kupa. vsako opeko in kamen je lepo očistil ter jih zlagal na kup. Žena ga je opazov ala iz lope in zdelo se Ji je, kot da vedno nekaj godrnja sam sebi. Ko js le že iz radovednosti, kaj momlja, bolj pri­ sluhnila, je slišala; »Tudj to bo še dobro!« Šele tedaj se je spomnila, na kaj meri. Zidali bodo in zopet ji ni nič povedal, tako sam zase je poslal zadnje čase. Vražji dedec, kot da bi ne bila njegova žena, toda vseeno je bila tega vesela in pohitela je z ju- žino, da lie bo godrnjal. Lepo zložen kup kamna ju opeke je na Mlakarjevih ruševinah vedno bolj rasel; Tudi sosedje so že začeli govoriti, da bo zidal. Mlakar se je nekam pomladil. Naenkrat ga je za­ čel zanimat; časopis, celo neko knjigo s; je od nekod nabavil in žena ga .ie opazovala, kako je po njej črtal in nekaj pisal. Potem pa je zvečer po večerji kar naenkrat dejal: »Boršt bomo morali predati,« Ko pa žena ni nič rekla, saj je kar vedel, da bo po svoj; stari na­ vadi pripomnila: »Jezus. Marija, kaj pa bomo brez boršta.« jo je najprej začudeno pogledal, potem pa, ko je videl v njenih očeh polno enakjh skrbi, kot so bile njegove, ji je začel razlagati. Sedaj sj je dom zamislil malo drugače, kot je bil preje. Okna so bila premajhna, tudi bolj na desno bo treba postaviti hišo, da bo več prcštora pred njo, hlev mora biti višji Jn še je sto drobnih stvari, k; jih bo moral upoštevati. Mlakar je ra­ čunal. Delavci bodo največ stali, po­ tem les bo imel domač, opeke bo tre­ ba tud; nekaj kupiti, da bo le hiša pod streho, za pohištvo se še ne mudj tako hudo, samo da bodo pod streho do zime. Seveda, boršt bo šel. Mlakar je sedaj delal kar naprej. Nedelje ne praznika ni hotel več poznati. Vsak dan, si je mislil, pri­ hranim nekaj denarja. Vsi so se mu že čudili, kako zmore toliko dela, ko je pripravil že vse za delo. Pripeljal je že opeko, trami so ležali, še čisto sveži v sadovnjaku, sedaj je bilo tre­ ba samo še denarja. Prav takrat se je zgodilo nekaj, česar Mlakar niti v sanjah nj priča­ koval. Bilo je v nedeljo zjutraj. Mlakar Je prišel pd rane maše in se priprav­ ljal, da začne kopati na novem pro­ storu jamo za klet. Pa ga je nekaj zmotilo. V vas, ki leži pod /Mlakar­ jevo domačijo, se je pripeljal kami- jcn. Prav do Mlakarja se je slišala vesela pesem in .zvoki harmonike. Nekaj ljudi Je ostalo v vasi, drugi pa so se napotili s harmoniko narav­ nost proti njegovi podrtiji. Mlakar, ki je bil že od nekdaj zelo hud na škrice iz mesta, je že vzrojil; »Vrag naj jih vzame! Gospoda se veseli, jaz moram pa garati!« Fa ga je vseeno premagala radovednost, da je od- krevljal s svojo leseno nogo na ko­ nec vrta, da bi boljše vide, kam gre­ do. Šele tedaj je opazil, da imajo vsi na ramah krampe in lopate. Nekdo je tako zavriskal, da se je Mlakarju obraz kar sam od sebe raztegnil v na­ smeh. Naravnost protj njemu gredo. Fredno si jjh je mogel pošteno ogle­ dati, so ga že prijazno pozdravili in mu dejali; »Očka, delat smo prišli. »Mlakar jih je precej osuplo pogle­ dal, potem pa se je spomnil, da je najboljše, če jim kar precej pove. »Plačatj ne bom mogel!« je zategnil. Tako hitro so mu povedali, da bodo delalj zastonj, da Mlakar kar verjeti ni mogel. Predno se je dobro zave­ del, je že stal sredi med njimi in jim razkazoval, kje in kako namerava postaviti hišo, kje hlev. jn jim pove­ dal, da je pravkar nameraval kopati, jamo ža klet. Hitro so bil; zgovorjeni. Dvajset delavcev iz mesta j« začelo delati. Štirje sc kepali jamo za Wet, čitali pa so pripravljali prostor za hišo. Mlakar pa je tekel v svojo šu­ po in vpil ženi. kj ni hotela iz nje, kljub vsej radovednosti. »Slišiš, mati, delat so prišli. Mati, zastonj bodo delali. Hitro mi daj kramp!« Po dveh popoldan je bila jama za klet že izkopan® in tudi temelj za novo hišo nad polovico. Mlakar sam, je tako hitel, da bj mu nihče ne pri­ sodil . sedem križev in še tista leta povrhu. Ko so se delavej utrudili, sa posedli po tleh, Mlakar pa si je po­ iskal prostor med n jim i Vede! je, da se je sedaj, odkar .je svoboda, mno­ go spremenilo, toda da bodo delavci in meščani pomagali kmetom pri delu, tega pa res ni pričakoval, je pcvedal. Delavci so mu takoj razlo­ žili, kako in kaj. Da zdaj ni več tistih gospodov, ki so vnašali prepir med delavce in kmete, da se vsi debro za­ vedajo, kako važana je obnova in P» da vedo, da če bedo sedaj pomagali našim kmetom obnoviti domačije, jim bodo kmetje tudi kmalu lahko nudili vsega, kar rabijo. Še so delali, potem pa so Mlakarju povedali, da bodo moral; oditi. Mla­ kar se .Hm ni in ni mc%el do konca zahvaliti. Skoraj tekel je v lopi" in prinesel na dan skodelo kislega mle­ ka. Kar nerodno. mu je bilo. ko se ie opravičeval, da jih ne more z dru­ gim postreči. Potolažili so ga, da ve­ do, kako je. da imajo hrane dovolj s seboj in da naj bo kar brez skrbi, da bodo že še prišli. »Takoj drugo nedeljo bomo zopet delali!« S solzami v očeh, polnih radosti, je Mlakar gleda! za njimi in Jim še, ko so bilj daleč, zaklical: »Vrnite se še!« Zvečer, ko st® sedela sama z ženo, se je oglasil iz kota, »Da bi vsaj'še nekajkrat prišli, pa bo boršt ostal. Samo nekaj lesa bova prodala! Fa je res svet čisto drugačen, kot je bi! včasih.« * Ko so se peljali protj Ljubljani, je delavec Lojze pripovedoval ostalim. »Kako živi ta človek! Saj to je luk­ nja, ne pa stanovanje. Ampak voljo ima. Toliko je star. pa me je bilo kar sram, ko bi kmalu zaostal ta njim. In polem, ko smo odhajali. Sam ni vedel, kako bj se nam zahvalil, kislo mleko nam je, ponudil, ko vem, da ga nitj sam nima dovolj. TJbngj lju­ dje, koliko so morali pretrpeti. Kaj­ ne, tovariši, v nedeljo gremo zopet!« Z navdušenjem so mu ostali pritr­ dili. Zavest, da so opravili dobro delo, iim je bila lepša od vsake zabave. »Mlakarjev očka. še bomo prišli. Dokler ne bo spet stal vas domek z večjimi okni, visokim hlevom in velikim dvoriščem. Kajne očka. da ■sedaj ne boste pozabili delavcev iz Imesta!«