URN_NBN_SI_doc-60FF5P3L

Slovenci v Kanadi In domovina v K anadi ž vi po raznih koloni­ jah ok rog 4000 Slovencev. N jihove življetuske razm ere so različne, do­ m oljubje pn Jih prevzem a vse in z rfcdldušenjem sledijo poroöllom iz domovine. T ako j po osvoboditvi so tud'; kan ad sk i Slovenci skupno s H rv ati, S rbi in M akedonci p risp e­ vali v sk lad za pomoč narodom J u ­ goslavije, ki g a u p ra v lja Svet k a ­ n adskih južnih Slovanov. Odka.r pa so se slovenski rojaki v Zedinjenih d ržav ah ođloć li, da zbero n ajm an j 150.000 dolarjev s k aterim i hočejo z g ra d iti m ladinsko bolnišnico v Slo­ veniji. so tudi kan ad sk i Slovenci s k le n il, da sl v sta ri domovini u stv a rijo tra je n spomenik. S leherni kanadski» Slovenec želi. dri bi bilo njegovo ime med števil, ntitni imeni' e ri'h , ki so prispevali svoj delež k zgraditvi te ali druge zgodovinske stavbe, v sta ri domovi­ ni. Slbvenska a k c ija pr.j Svetu k a ­ riadsk h južnih Slovanov je pred mesecem (5. ju n ija ) objavila v slo­ venskem glasilu ..E d in o sti', ki iz­ haja. v Torontu, oklic na. vse Slo­ vence jn Slovenke v Kanadi. V okli­ cu pravi: K aj s: moremo lepšega zam isliti, k a k o r da zberemo 10.000 dolarjev, s k aterim i bomo kupili a p a r a t X-RAY (Röntgenov; žark i) z vsem i njegovim i deli in ga. od­ pošljem o v bolnišnico n a Golniku, k je r so ta neprecenljivi a p a ra t uro- jrell nem ški razbojniki! Ako tisoč m s prispeva v sak po 10 dolarjev, zberem o vso potrebno vsoto, kj ni previsoka. V skladu je že okrog 1500 dolarjev. R azposlane so nutri­ ni Inn pole. V sak društveni odsek sli posam eznik dobi kot potrdilo zn prispevek častn i ccrtif k a t. Zbirka nr jr začela 15. juniju, in se z a k lju ­ či 15. septem bra. • n požrtvovalnosti k an ad sk ih Slo­ vencev priča naslednji prim er: V G eroldonu šteje odsek Zveze k an ad ­ skih Slovencev kom aj 10 člinov, k so žc pred meseci Zbrali 1000 do­ larjev za pomoč trpečim b ratom v d 'in o v in j. Zbrali pa so tudi več za. bojev razne obleke. Skupno z brati H rv a ti in Srbi so priredili razne p rired itv e in dobiček je šel za po­ moč narodom Jugoslavije. E n a izmed najm očnejših k an ad ­ skih slovenskih kolon j je v n id a r. ski n-selb in i Timm ins. Tu je p ri­ bližno 50 druž-n. skupno nekaj nad 1100 Slovencev. Im ajo podporno d ru štv o -Krko.'-.' s pevskim zborom Blecri:. M ridinsk odsek šte je 60 članov. Slovenska m ladina je s h r­ v atsko vred večinom a vključena V klub »Tito*. P ridno sodeluje v tam ­ buraškom in v m ladinskem pevskem zboru, .žene so članice K rožka ju ­ goslovanskih d em okratičnih žen. Od osvoboditve dalje je ta kolon ja vedno n a delu, d a pomaga domovi­ ni z obleko in denarnim i prispevki. Nedavno so Slovenci iz TimminaA poslali slovenski in zvezni Vladi daljšo spomenico, v k a te ri pravijo, da bodo napeli vse moči in bodo domovini v bodoče še bolj pomagali, živijo v tesnem stik u z-dom ovno In končujejo: »D ragi ljudski voditelj! S torili ste v štirih letih več za slo­ vensko ljudstvo, k ak o r je bilo prej sto rjen eg a v p et sto let h. N ap rej za boljšo bodočnost jugoslovanskih narodov!« * Mnogi lmna ds ki Slovenci sl želi­ jo vrniti sc v sta lo domovino. To n av aja zgoraj naved en a spom enica Slovencev v Tiram nsu, pisale p a šo nedavno o tem tudi h rv a tsk e »No­ vosti«; ki izhajajo v Torontu. N a ­ vajajo izjavo n ek eg a to v a riša iz ko­ lonije ob N ia g a rsk ih slapov h: »Po tolikih letih življenju, v tej deželi se mi ne morem o p rila g o d it tu k a j­ šnjemu življenju.* — »Novosti« p ri­ stav ljajo : K a r se tiče h ran e in oble­ ke. tu k a j n; slabo, te g a z a e n k ra t ni dom a v to lik h m nožinah, kolikor ljudstvo potrebuje. To so posledice vojne, k er je bilo gospodarstvo v času domovinske vojne m arsikod uničeno. Toda že danes je s p re­ h rano v novi Ju go slav iji bolje k a , kor v mnogih evropskih državah. V kolonij! v M cnfeealu je večina n a ­ ših ljudi za vrnitev v domovino, po­ sam ič in v skupinah. Ni poglavitno, da im aš denar, glavno je, da im aš svoje orodje, ali da si g a kupiš, in pa za potni trošek, k a d a r bodo ra z ­ mere to dovolile. N ajbolje je poto­ v ati v domovino v skupinah; ven ­ d a r pa. n ek ate ri to v ariši zaradj d ru ­ žinskih razm e r žele potovati posa- nrič. k er v domovino ne želijo p rit; daleč od dom ačega k ra ja . Gotovo bodo ’ oblnstva to p rim em o rešila, n a k a r bodo naši ro jak i v K anadi te ­ nko potovali domov, posam ič ali v skupinah. • V K anadi m ate d rag in ja. Z ju n i­ jem se je predvsem " p o d ra ž lo m le­ ko. sledil je p o ra st cen obleke, po­ hištva, kuriva, sa d ja in povrtnine. S k ra tk a : povprečno so cene vsepov­ sod zrasle za 10 r/r, sam o dnevni z a ­ služki se m anjšajo. Z ato so tudi v K anadi n a v rsti mezdna gibanja. D elavstvo zah te v a p a 40 delovnih u r n a teden n nujniŽjo mezdo 5 do­ larjev dnevno. Pokojnine starim in onemoglim delavcem in nameščencem delavce in nameščence, ki v p redaprilski Jugoslaviji niso bili za­ varovani za pokojnino pri Pokoj­ ninskem zavodu za nam eščence ali p ri B ratov-k ih skladbicah, se je za­ varovanje za slučaj onemoglosti, sta­ rry ti in sm rti pričelo izvajati sete 1. septem bra 1037. leta: namesto 1 julija 1025. leta- Dolgih dvanajst lel so trdili zastopniki kapitala, da bi uvedba- penzijskega zavarovanja 'm eta za industrijo -k atastro faln e posledice: - ogromna povišanje - cen vsem izdelkom, zalo podeč produk- o ijc. večja .brezposelnost, konkurzi itd- Ves la vik in krik je več kot desetletje dokazoval naravnost po- gu bon osne posledice zn celo državo, če se uvede penzijsko zavarovanje. Tn v e n d a r so bili prispevki za to zav aro v an je določeni samo s 37r, od katerih bi obrem enilo deloda­ jalca, t. j. produk cije samo Vls'fn. D rugo polovico bi itak plačal d e­ lavec. K er se je izvedba penzijskega za­ v aro v an ja odlagala 12 let. so ostali delavci in nameščenci, ki «o bili vsled starosti in onemoglosti izlo­ čeni iz producijskega procesa in s 1em eb zaslužek, navezani na milost­ ne p rd p o re od stran i občin ali pa so ;ih podpirali delavci sami potom strokovnih orgnnzacij. Tako ie bi! delavski razred prisiljen u stv arjati posebne podporne sklade v vseh večjih podjetjih, da so bili ostareli in nemogh deležni vsaj dodatkov k "Ubožninv podporam od stran i ob­ čin. Tri O srednjem u radu za zav a­ rovanje delavcev »n sicer oblastniki ustanovili poseben podporni sklad, iz katerega nai bi -c dajale podpore storim in onemoglim delavcem . Do­ hodki podpornem u skladu pa so bili' tako nizko odmerjeni, da ie kom aj 20 'r upravičencev prejelo te pod­ pore. ki so znašale mesečno povpreč- n , 110 d in arjev (od 60 do 300 din ar­ jev na podlagi dobe zavarovanja in zavarovanega zaslužka). Ostalih «Oris ostarelih in onemoglih pa je bilo še v n a p re j navezanih na podpore ob­ čin in delavskih organizacij. Po osvoboditvi je m inistrstvo za socialno politika že 17 decem bra lanskega leta izdalo »Pravilnik o do­ d eljev an ju pokojnin sta rim in one­ moglim delavcem» t, 1. onim. ki si­ cer n'«« imeli zakonite pravice do p -k o jn in e. v e n d a r p a so bili po 1. ju­ liju 1825 zaposleni vsaj 250 tednov in zavarov an i za slučaj bolezni. S red stv a za izplačanje teh pokojnin niso omejena, ko t «v predaprilski J u ­ goslaviji; za dosego pokojnine pa obstoje pogoji: I. Zaposlenost in za­ varovanje za bolezen najm an j 260 oziroma 520 tednov v obdobju od 1. julija 1925, leta in 2, da je prosilec star nad 65 let (ženska 60.) oziroma, da je vsied onemoglosti nesposoben za delo in nim a staln eg a mesečnega dohodku, ki znaša nad 700 d in arjev mesečno. P ro šn je za pokojnino zia podlagi določb zgoraj om enjenega P ravilnika je doslej vložilo 896 'bivših članov Okrožnega u rad a za-zavarovan je d e­ lavcev. Ugodno rešenih je bilo 731 prošenj in sicer je bila p rizn an a: 428 osebam onemoglostmi pokojnina po din 700 mesečno k a r znese m e­ sečno din 299.600; 303 osebam pa starostna pokojnina po din 900 m e­ sečno. k a r znese din 272-700 m e­ sečno. Skupni letni izdatki za te po­ kojnine obrem enjujejo socialno za­ v aro v an je za 'cim 6.867.600. Odklonje­ nih je bilo samo 73 prošenj, k e r p ro ­ silci niso ustrezali vsem pogojem , ki iih predpisuje P rav iln ik . V postop­ ku je še 92 nerešenih prošenj. Za vse upokojence, k a te rim ie bila p ri­ znana staro stn a ali onemoglostna pokojnina so bili razb rem en jen i k r a ­ jevni ljudski odbori, ki so lem u p ra ­ vičencem doslej izplačevali podporo iz proračuna saciainega skrbstva. Na podlagi dopisov in prošenj, ki prih ajajo tako na razna m inistrstva, okrožne, okrajne in k ra je v n e ljud sk e odbore, je razvidno, da «e še vedno niso p rijav ili vsi upravičenci, k ljub tem u dtt «h bili v dnevnikih večkrat objavljeni pozivi, naj vlože .vožnje- Zato se ponovno pozivajo vsi delavci in delavke (izvzeti so rud arji in že- . lezniški delavci), ki ustrezajo vsem pogojem, k a te re smo zgoraj označili, da vlože p ro šn je za pokojnino pri Filialah F ederalnega zavoda za so­ cialno zav aro v an je: v L jubljani. M a­ riboru. Celiu. K ran ju . T rbovljah sli na Jesenicah- P rošnji je priložiti vsa dokazila o službovanju: delavsko knjižico oh spričevala o službovanju te r rodbin­ sko polo (Izpisek iz m atične knjige). Prosilci, ki prosijo za onemoglostna pokninino. bodo zaradi preiskave po­ zvani k zdravniku u rad a P ro šn ja za »o pokojnino k a k o r tudi vsa potrdila m prosta vseh taks. Podrobna navodila dobe prosilci nri Filialah Federalnega zavoda za socialno zavarovanje. Nova pota naše astronomije D o.lej res nj bilo dosti slišati o naši astronom iji, čeprav se peščica pionirjev že dolgo v r to let bavi z njo, V predaprilski Ju go slav iji se ni d a ‘o veliko napraviti, ker izobraže­ vanje širokih ljudskih množic ni bilo »■•željeno. Zato p-, mora nova doba sto riti v e tudi za napredete v tej s«ner| in za ustvaritev podlage ža na­ d aljn ji razvoj znanstvenega dela v t e l panogi. Eden od pionirjev zvezcLsznanstva pr; nas. prof. Pavel K unaver, mi je na vprašanje, kako zdaj stoje stvar! glede popularizacije ie vede povedal precej zanim ivih -tvari: ■Naše dosedanje delo v astrono­ miji še n: doseglo velikih uspehov. Saj n iti v L jubljani nimamo opazo­ valnice, ki bi bila dostopna javnosti, predvsem pa m ladini, Z; n jo bi bila Saka opazovalnica velikega pomena, ker moram o strem eti za poglobitvijo sol Lega pouka. Slare, suhoparne m etode m orem o zavreči. Pouk koz- mografije na srednjih šolah je bil do­ slej skoraj istoveten s slabimi redi. Doslej je imela doijnogled za opazo­ vanje neba sim o ljublj. realka, pa še ta zaradi neprim erne montaže ni bü p rip rav en za pouk. Sam’ sc ze dolgo bavim z astrono- m ijo in predvsem proučujem Sonce. Ves čas svojega delovanja pa sem vabil k sebi dljeke, kj .sem jim sk u ­ šal vzbuditi ljubazan do zvezdu- zilam tva in jim utrdit; v šoli pridob­ ljeno znanje. Delcma se m l je to ludi posrečilo. P lan im k j vod Skavtov je bila skupina m ladincev, k i vo se navdušili in po cele noči opazovali nebo. Človeka, kj je dojel veličino vsem irja, p a puhie fraze o tisočletni Uuituri in oboževanju n asilja odbi­ jajo. vse ga sili k odporu. Planinski vod äs avtov je ves odšel v partizane, rrije c-d n jih so padli. Moja spoznanja so se mi slinila v sklep: V m iru in obnovljen; državi n ro fiw i dati m ladini čim več p rili­ ke. da se pozna z astreriem ijo. Uvi­ d eti mora, da astronom ija ni od živ­ ljenja odm aknjena veda za starce ali n ek ak a črna magija, ampak živa in živijenskim vprašanjem zelo blizu. L =h.ko rečem , da je m ladina, spoznala vrednost astronom ije. Zagrabila, je za delo in pomaga p ri uresničevanju n alog a prvega cilja, t zgraditve' 'p rv e arircmomake postaje, ki naj služi predvsem pouku astronom ije za m la­ dino. M islili pa moram o na prihod- n jest in zagrabiti n a široko, 'ker se bo ,v množ.cah naše m ladine gotovo našla skupina m ladincev, k i bo tvo­ rila bedeče sutronomake kadre, Te bi pozneje izobrazil; v tujini, pred* v. ein v SZ, k i nam lahko služi za vzgled, kako je treba spoštovati zna­ nost. Sovjetska astronom ija je d tr ^igia zelo lepe uspehe. Ce hočemo to doseči jn m u liti še naprej, potem je dolžnost naše jav­ nosti, da p rip rav i bodočim znanstve­ nikom dobro oprem ljeno postajo. Naš končni cilj v eni sm eri je m o ­ derna zvezdam a, v drugi pa popu­ larizacija astronom ije. Naša un iv er­ za m ora p rej ali slej dobiti dobre In­ strum ente in čas je, da takoj začne­ mo z d e km . N ezanim anje iri m alo­ m arno-! stare Jugoslavije nam ne sm eta okužiti nove dobe. G lejte katto je bdo .prej. Nem ške tovarne z«. op­ tične iedeike so v le tih 1923 do 30 in pozneje izdelale veliko število p rvovrstnih aparatov za beograjsko zvezdam«), toda večina od njih ni bila . neko]; m ontirana. Ležali ro po kiadiščih in nihče ni im el od njih Koristi. Da b| jjh pa porazdelili m ed ostali univerji, v Zagreb in v L jub­ ljano, na to ni nihče mislil. Tako je .prišla okupacija in m arsik aj je ro­ malo nazaj v N em čijo ali p a je bilo uničeno. M oderna zvezdam a nam je stalno pred ocml in trud ili se bemo za uresničenje tega načrta. Tu naj omenim in poudarim , da- na naš prvi poziv, objavljen v »Poročevalcu«, ni- .-mo prejeli prav ničesar;, n e denarja, pa tudi. knjig in priprav ne, čeprav, vemo, da tud; tak e reči leže po ra z ­ nih podstrešjih in sh ram b a h . brez korkti. Zdaj se ponovno ob raču n u na javnost za p:imoč pri izgrajevanju na-še astronom ije, saj s lem podpira­ mo dobro in pomembno' stvar. Ne glejie n a astronom ijo k o t n a nekaj, kar je v oblakih, brez stika z lju d ­ stvom. Nasprotno, astronom ija mora prodreti «ned množice, k e r' jim bo ' odprla pravilno g led an je na m arši- kok problem vsakdanjega življenja. L judstvo, ,ki «j vlada samo, m ora pogledati čez ozke m eje vsakdanjih obzorij in tu je tudi poljudna, astro ­ nom ija tista, ki m u obzorje lahko .em eljilo razširi. Tud; k u ltu rn o pro­ svetna dru štv a n aj <i skušajo om i­ sliti daljnoglede za opazovanje zvezd, To n i luksuz, temveč veliko pom a­ galo prj izobraževanju ljudstva, saj tiči posebno o vsem irju in njegovi u re d itv i še toliko čudnih pojmov v glavah ljudi. Pogled v vesoljstvo pa razprši Vse vraže, razne horoskope in drugo ničvredno b rk ljarijo ter po­ lnega ustvarjati lip novega človeka. Odbor LMS na klasični gimnaziji In profesorski iniciativni odbor sta se obrnila za petrroč n a m inistrstvo za prosveto, ki je razum elo naše težnje in n jih pcm eti te r nr.m naka­ zalo 40,000 din, s katerim i bomo zgra­ dil’ noVo opazovalnico n a m ineralo­ škem institu tu univerze na A škerče­ vi cesti. Dosedanji slabi podstavek bomo nadomestim! z novim, m arsikaj burno popravili In dodttli. Toda v e to je le začasno in za uresničenje naših velikih načrtov bo treba še p re­ cej časa in predvsem sredstev. Ven­ d ar apam , da bomo s podporo naše javnosti lahko uspešno začeli u resn i­ čevati p o ja v lje n e naloge.« J. Št. Prednostno mleko za dojenčke M nogokrat so se šlišali n u jn i predlogi, da bi se za dojenčke v p e­ ljalo higijensko p rip rav ljen o mleko, to pa zato, k e r so se p ri n jih poseb­ no v poletnih časih pojavila številna črevesna obolenja. Te dni -ge bo v L ju b ljan i uvedlo prednostno m leko za dojenčke in za» livančk.e,..to je otroke do 2 let, k ako r tu d i za bolnike, ki trp e n a črevesnih obolenjih. P red v sem 'm o ram o biti na jasnem , k aj p red stav lja prednostno mleko, kako se pridobiva in k a k šn e pred-' nesli ima. P rednostno m leko je izbrano m le­ ko pri km etovalcih, ki na ndjbolj higijenski način postopajo pri p re ­ h ra n i k rav e, molži in * trahspeortu m leka do zbiralnice. Mleko k rav e, ki je pravilno, k rm lje n a , je vedno dobre kakovosti, pa n aj bo to po svojem kem ijskem sestavu v pogledu m asti, beljakovin, m lečnega sladkorja in m ineralnih soli. Ni pa s .te rn r e ­ čeno. da tako m leko odgovarja vsem higijenskim zahtevam . K rave, od k a - . terih sel n aj prednostno m leko do­ bavlja. morajo biti tudi zdrave. Zato je nujno, da vse tak e k rav e proglefia veterinar" in jih stalno nadzira- .Za predelavo prednostnega mieka pa je posebno paziti na p rav ilno p a ­ steriziran je in nizko h lajen je mleka- P asteriziran je m leka se m ora izvršiti v m lekarni, ki je v lem pogledu nu višku. M lekarna v C irčicah pri K ra . nju n am je porok, da se bo z m le-' kom prav ilno postopalo, saj so njene n ap rav e najm odernejše, strokovno pa je ta m lek arn a p ra v gotovo na višku. Važen fak to r p ri prednostnem m le­ ku jc. da p rid e m le k o -lakoj, ko je pomolzeno, čim prej v predelavo in do konzum enta. Gas od molže pa do upo rab e pri konzum entu, n aj bo čim krajši. N ik ak o r n e sme presegati 8 ur. V našem slučaju bo m leko po* molženo vsako ju tro v času od 5. do 5.30 ure, takoj dostavljeno v m le k a r­ no C irčiee pri K ra n ju , pasterizirano, ohlajeno n a 2“C in ta k o j polnjeno v ste riln e . steklenice- Te steklenice bodo odprem ljene s po sebnim vozi­ lom v L ju b ljan o tako, da bo forirnjeri ko prišlo že najkasneje ob 8- u ri'd o konzum enta. Tako p rip ra v lje n o m fe-' ko bo torej v teku treh u r teza molže že n a razpolago dojenčku, zalivanč- ku in bolniku. Seveda p a tako postopanje znatno podraži ceno p red n o stn em u mleku- •pomisliti m oram o, d a pregled živine, •hlevov, v zd ržev an je p red p isan e p o « sode, h itro ob rato v an je v m lek arn i k ak o r tudi izven nje, čim hitrejša dostava m leka do potrošnika in sta l­ na higijenska k a k o r tudi kmetljsko- bakteriološka kon tro la stan e denar. V se to podraži p rednostno m leko. M alenkostna podražitev, .takega m leka pa ne sm e biti razlog, da se' ne bi prednostno m leko dajalo do­ jenčku. P od an a je garancija, dri-dobi kohzUment (dojenčgk) m leko odlične' kakovosti, torej čisto, polnovredno in zd ravstveno nadzirano- Č revesna obolenja kot posledica uživanja n e ­ kontroliranega m leku, to rej obolenja, ki so posebno dojenčkom in zali- vančkom sm rtno n ev arn a, se bralo s tem odstranila. M islimo, da ni m a ­ tere. ki bi svojemu dojenčku odvzela možnot pravilne p re h ra n e h tem . da mu ne bi kupovala, 'četudi m alen ­ kostno dražjega prednostnega mleka- Vsaka m ati n a j se dobro zaveda, da je zd rav dojenček n jen a sreča in ponos. D N E V N E V E S T I KOLEDAR Sobota, 13, julija.: M arjeta, Dragan, Allvvklet. F rančišek Solan N e d e lu , 14. ju lija ; Bonaventura, Svobodin; 1 SPOM INSKI DNEVI 13. 7, 1944. Drugo zscedunje ZAVNOBIC-a (ZemaljfUo antifašisti­ čno veće narodne osvoboditve Bdke m -Cine gore.) DEŽURNE LEKARNE Danes: L ekarna Bakarfitč. Sv; Jako ­ ba trg 9; 111. državna lekarna. Go- posvetska ceri« 4, Nedeljsko dežurno zdravniško slu­ žbo v L jubljani vrši od sobote Opol­ dne do ponedeljka do 8. zjutraj dr. Clber Franc. Železnikarjev« ulica 20, telefon 36-41. N edeljsko dežurno službo v C elju vrš: od sobote opoldne do ponedeljka do 8. zju traj dr. Č erin J., C ankarjeva štev. 9 Nedeljsko dežurno zdravniško slu­ žbo v M ariboru vršj od sobote o p o l­ dne do ponedeljka do 8, z ju tra j dr. Furlan Jože. Ciril Metodova 12. Zdravniško dežurno službo na Je se ­ nicah vrši od 13. do 20. ju lija d r. Ceh Miian. NARODNOGLEDALIŠČE Opern Sobota 13. ju lija ob 20.: V aclav Vft- n a tk a : M ladina n a vasi, g re z let­ nimi časi. Izven. G ostovanje češke­ g a M ladinskega gledališča Iz P ra ­ ge. Cena od 40 din navzdol. Gostovanje Češkega M ladinskega gledališča iz P rag e. D anes V soboto 13. t. m. bo v Operi ponovitev V acla­ va V an atk e dram atičn ih in folklor­ nih prizorov: »M ladina na vasi, gre 7 letnim i časi«. R ežiser Jtri Holy, G lasba: Jifi S tem v ald . K o reog rafija; K am ila Bonova. DOLGOROČNA VREMENSKA NA­ POVED za dobo Od 1.1. do 21. julija 1946, Splošni pregled: nashpp dež.1a 7. n e ­ vihtami je pričakovat; dne 13,, 16, in -zlasti 20, julija. Tudi. 18. julij lahko prinese nek aj dežja. Vmes bo prev la­ dovala suha doba. s pretežno J« n im vremenom. Podrobni pregledi v erjetn i v rem en ­ ski poteh za vszk dan posebej Je na­ slednji: 13. julija, sobota; v tek u dneva vpad k rajev n ih neviht s ploham :, ' 14. julija, n edelja; po večini jasno, .15. julija, ponedeljek;, jasno, stop­ njevanje vročine. 16. ju lija, torek: po slab šan je; k ra t­ ko trajn e, a močne nev ih te z nalivi, n ev arn o st v ih arja in 'coče. 17. julija, sreda; jasno, 18. julija, četrtek; sprem enljiva ob- ladiost, jiZgledi za m anjše krajevne padavine. 19. julija, petek; jasno, silna vro­ čina, 20. julija, sobota: vpad deževnega vrem ena z n ev ih tam i in nalivi ter močna ohladitev. 21. julija, nedelja: razjasnitev. K I N E MA T O G R A F I L ju b lja n a , K odeljevo: Am eriški film »K apetan Firry«, tednik. Ob 20. uri. M atica: Sovjetski sllm » F a n t iz tajge«, tednik. Ob 18.30 in 20.30. S lo g a: Češki film »Plesalka«, te d ­ nik. Ob 18.30 in 20.30. U nion: So­ v jetsk i film »Skrivnostni otok«, tednik. Ob 18.30 in 20.30. L e tn i k i­ no T ivoli: Sovjetski film »Dva bor­ ca«, tednik. Ob 20,30 in 22. M arib o r, E sp la n a d e ; eeškl film »Ne- Ugnanka«, tednik. G ra jsk i: Sovjet­ ski film XG lasbena komedija«, ted ­ nik. L etn i klilo: Am eriški film »Ča­ robni bar«, tednik. P tu j: Am eriški film .»Vročekrvno dekle«, tednik. C elje, M etro p o l: Sovjetski film »Neke noči«, tednik, I>«mt: S ovjetski film »Č etrta podmornica«, tednik. K ra n j: Am eriški film »T ukaj sem tujec«, tednik, * Le Consul de France invite cordia- la n e n i tour les am is d e son P ay s & venir p rend re un verre de v!n dans le ealoa d' a rg e n t de 1' Hö'rel Unicci le d'niBiiche 14 Juiliet, «utre 11 e t 13 h em e! & 1 ’«iccusien de la F®ie N atio ­ n ale de la R6p-jbl:qu«\ T ovariši štu d en tje ljub ljan sk e uni­ verze! Š tudentje, ki bolujejo na z a p rti TBC ali so oslabljeni, n a j se ta k o j ja,- vijo n a socialnem sk rb stv u ljub ljan ­ ske univerze (poleg k v e stu re ), ki u rad u je v sa k dali od 12. do 13., •in si­ cer n ajk asn eje do 25, t. ni. Zavoljo brezplačnega z d rav ljen ja in ok rev a­ n ja v Goričah. Vsi bodo pod staln im zdravniškim nadzorstvom . V poštev pridejo predvsem dni, ki ne zm orejo stro škov Za zdravljenje. P rin e sti pa m orajo izkaz o im ovinskem stan ju starišev in zdravniško izpričevalo. - • Z dravstveni odbor, ljub ljan sk e un i­ verze. U čiteljski fizk u ltu rn i te č a j v L jub- izjanl in T fžlču. OO-OF z ä lju b ljan ­ sk o okrožje in MLO — prosvetni od­ delek — spo ro čata udeležencem flz- k u itu rn ih tečajev v L jubljani in T rži­ ču, d a se te č a ja p ričn eta 15, ju lija t, 1. ob 7. uri. Udeleženci te č a ja n a j prl- A esejo s seboj telovadno opremo, ko­ palke, težje čevlje, odrezke živalskih k a r t za pol m eseca In odejo. T ečaj­ niki ljub ljan sk eg a te č a ja n aj se javijo tov. E rbežniku, T abor, telovadni dom — teča jn ik i trž išk e g a te č a ja p a tov, B erg an tu , g im n azija v T ržiču. Množični Izlet n a Pohorje in p la­ ninsko ra ja n je n a P esk u bo 21, ju lija Z istim sporedom , k a k o r je bilo p rv o t­ no objavljeno, z a 14. ju lija. P rire d i­ tev je preložena zar adi tehničnih z a ­ prek. M ariborski rad ijsk i vokalni k id n te t iue«l mežiškim i ru d a rji. N a povabilo rudn išk eg a sin d ik ata v Mežici obišče m a rib o rsk i rad ijsk i vokalni k v in tet Mežičane in jim ko t gost zapoje vrsto n aših p artizan sk ih , narodn ih in um e t­ nih pesm i, K oncert bo v Mežici da- rteB v soboto zvečerr Mežičani iti oko­ ličani se bodo te g a k o n certn eg a go­ sto v a n ja polnoštevilno udeležili; T ečaji za p rlv a tlste In popravne iz­ p ite vseh razredov te r m ale m a tu re se pričtto 15, julija. P rijav e-v sak o do­ poldne; »Korepetitor!)«, M estni tr g l t , I. nad strop je. 1473-n Udeležencem delovnega Izleta PDS v K am niško B istrico! P laninsko d ru ­ štvo Slovenije prosi vse udeležence nedeljskega izleta, ki bodo nosili se­ stav n e dela biv ak a pod Skuto, da v sak vzame s seboj 2 do 3 kg časopis­ n eg a p ap irja, ki bo' služi! iza izolacijo, m ed sten am i. • - - 1472-n U p ra v a D ijašk eg a dnina v Novem m estu n azn an ja dijakom , ki želijo sta n o v a ti v šolskem letu 1946-4? V D ijaškem domu, d a sp rejem a prošnje do 31. ju lija 1946. P rija v e se dobijo p ri upravi, D ruštveni tr g 1. P o trd iti jih m o ra ta p risto jn a k rajev n i : in o k rajn i ljudski odbor. Vsi d ijak i enoletne in dvorazredne trg o v sk e šole n a j se zbereje v nedeljo 14. t. m . ob 8. v šoli. 1471-U LMS strokovna nadaljev aln a šola za oblačilne ob rti Sv. Jakob-L jublja-. na je d arov ala za stnvkujoče trž a šk e delavce 1000 din. in .2000 din za.siro -. mašno prim o rsko .m ladino. . 1470-n Poenoteno knjigovodstvo za. \s e . in teresen te, posebej, specialno za fr- - govce, industrijce, uiadnfštvo, k n jig o ' vodje itd. U re dogovorno po želji. : P rijav e dnevno; Zasebni Individualni pouk za posam eznike, D om obranska cčšta št. 15. 1474*n P ouk kujigovotlstva in sten o g rafije za začetnike in napredne po h itri in uspešni m etodi se prične 15. ju lija za posam eznike. U re dogovorno, P rijav e; Zasebni individualni pouk, D om obran­ sk a «,-esti« 15. 1475-n P ouk stro jep isja za posam eznike — dopoldne, popoldne ali zvečer po želji. N aju sp ešn ejša m etoda, raznov rstn i stro ji. P raktično- znanje, potrebno za vsako zasebno ali javno Službo. In ­ fo rm acije- p rijav e: Zasebni indivi­ dualni pouk, D om obranska ce sta 13 (vodi ra v n a te lj C hristof D rag o ). .. , 1476-n Novo m esto. Nedelja. 14. juli jr, ob 20. Uri‘ gostovanje Sindikalnega odra, T rbovlje: M etk a B učarjev a: »Na T ršk i gori«. I4 6 l-n p r e ' š k ' r b a DEL ITEV SVEŽEGA MESA Z aradi obstoječih zalog p rejm ejo potrošniki okrožnega m e sta L jubljane v soboto 13, t. m, od ?, do 11, u re pri svojih staln ih mesarjih po 15 dkg svežega m esa,n a odrezek »I—- l i d ju ­ lij meSO« ali » llF -3 1 d ju lij -meso«. P ro d a jn a cena je 83 din za Kg. RADIO LJUBLJANA til’OH bi) fcA HOÖOTO G P oje zbor J A -äieefeo Kosovel« (i>k)r šče). 6.15 N apoved časa. vesti in pregled sporeda. 6 GO L ahka llistrü m e n ta lfia glasba n a ploščah. 7 Slovenske n aro d n e poje K om o tn i zbor UL. D ii\: CJvetko. 7;i5 N apoved časa. vesti, objave in p re­ gled sporeda. 7.30—6 Slöväiiska vedta glasba (plošče). 12.30 tlu sk i žbofi n a P u ­ ščah. 12.40 N apoved časa. vesti, objave in pregled sporeda. 12:55 G hfsbene slike za m ale o rk estre (plošče). 13.30 NapöVed. ča­ sa« pregled tisk a, objave m pregled spore­ da. 13.45 Slovenski s in d ik a ln i'k v in te t po­ je n a ro d n e pesm i, vm es poje N uša k h - : s Um <va pesm i •Clerbičrt in Lajovcu, sp re m ­ lja C iril C vetko. 14.15-14:30 N apoved nt- sa In poročilu. 19 O d d aja za predšolske otroke; N ekaj K ratkih zgodbic bo bral «Ježek. 19.20 Pesm i narodu V n a plo ­ ščah. vm es ob 19.30 O d d aja o SZ; N acio­ n a ln i vzpon In- u m e tn o st v zh o d n ih n a ­ rodov SZ (Po p ro f. K irp o tin u ). 20 Po k n již n e m trg ti. 20=15 Na n arm o fd k o igra Prrnrad S arlah . 20.30 Prenos k o n certa R adijskega o rk estra pod vodstvom R u ­ dolfa Stariča* iz R ogaške S latin e. 21 Veseli večer RL. 22 N apoved ča*a. vesti, objave ‘ih pregled sporeda. 22.15 Slovenske u m e tn e pesm i poje V okalni k v in te t RL. 22.30—23 Plesno glasbo izv aja P lesni o r­ k ester RL pod vodstvom B. A dam iča (P renos z B leda). PRISPEVAJTE V TISKOVNI SKLAD ZA PRIMORSKO, KOROŠKO IN IZSELJENCE Vprašanja in odgovori Vprašanje: O napovedi davka za 1946. B vomm pojasnil)) za naslednic točke: 1. Imam malo poses)vo 1 ba 45 a, njive in travnike. Obdelujemo ga satni. Prejemam kot bivši občinski tajnik pokojnino din NK).— in za štiri otroke pod 15 let po lutk-1- din, skup­ no dhr 1400.—. Za vsako težje delo »cm nesposoben, üolan sem'na pljučih tn imam nalomljeno rebro še iz, ge­ stapovskega zapora 1. 1041. Smatram, da sem podvržen davčni napovedi po 11. skupini. . 2, Leta 1941 je bila vsa naša družina izseljena, vrnili smo se julija 19-15. - Od pridelka smo morali oddali L do­ tedanjemu najemniku našega puse- slva. Davčno akontacijo za 1. 1945, sem po predpisu plačat .321 din. Mi­ slim, da se ho glasila davčna napoved samo za ari2 leta, kakor se je pose- Btvece izkoriščalo. Bilo jn zanemarje­ no, nad polovico premičnin pokrade­ nih, ostalo po večini poškodovano. 3. l’o kakem načinu in v kakšni vi­ šini se mi bo obdavčilo pokojnino lil doklade? Za IX., X.. XI. in Xlt. me­ sec je 1400'dinX 4 to je 5000 din? — (Hošer Jože. Dobrna pri Celju). Odgovor: Vaša pok-ojniha spada po zakonu o neposrednih davkih (Urad­ ni Hst DFJ z dhe 20. novembra 1045, št. 90) med dohodk ‘ t slnflhOnegg razmerja, Kakor posnemamo iz Va­ šega pisma, spadale po svojem glav­ nem poklicu med nameščence, Ker p.i •imate razen pokojnine še dohodek iz majhnega posestva, ste dolžni napo­ vedati vse dohodke in sc Vam i>o, skupni davek odmeril po napovedi. Za odmero skupnega davka je odločil­ no, -ali znaša dohodek iz posestva vci ati manj kakor polovico dohodka it službit ega razmerja, če znaša manj, plačate za vse dohodke davek po t. lestvici 49. člena, če -znaša več. pa po II. lestvici istega člena. Davčna osno­ va zn davek od pokojnine je mesečna pokojnina, davčno osnovo za .«kupni davek pa ho Ugotovila davčna komi­ sija na podlagi Vaše napovedi in zbranih podatkov. Napoved mora ob­ segati vse dejanske dohodke v kole­ darskem letu: čc dejanskih dohodkov .zaradi Vaše izselitve večji del leta ni bilo, navedite to v napovedi, kakor ludi izdatke' Zn vzdrževanje posestvu. Oren,a dohodkov brez napovedi po ka­ tastrskem čistem dohodku pa za Vas nima pomena, ker niste krnel. Vprašanje: Evropa ?e; po tej vojni : spet ^postavlja -na- notsa,- Vidimo, d«, si- ljudje na . razne patine .krojijo-oblik') - ;s.voje.ga novega žh ljciun. V mnogih . državah glasujejo za tc ali one osnut­ ke ali predloge, in povsod na druga­ čen način. Kakšna je (»rej razlika med glasovanjem v referendumu, v 'plebiscitu in pri volitvah? (š. J„, Ma­ ribor), Odgovor: Keferemlnm in plebiscit sta glasovanje ljudstva o važnih vpra­ šanjih. Pojavljata sc v zgodovini predvsem od francoske revolucije, I. i- od konca 18. stoletja. Pri referendu­ mu gre za neposredno povprnšanjo ljudstva- <)■notranjih- državnih zarfe- vahp pt> imvadro-spremčebtbi n-luvo- a l r V a z h d i žtfkodškifi načrtih, ki imajo' za " di'žavljahc- nadpovprečen poli ličen ali finančen pomen. Odloči­ tev o spremembi ustave ali o veljav­ nosti zakonskega načrta zavisi oil iz­ ida ljudskega glasovanja. Take refe­ rendume poznajo v Zedinjenih drža­ vah Amerike, v Švici in še v vrsti drugih držav; v .najnovejšem času jo 'bi! Izveden referendum o novi ustavi v Franciji in na Poljskem. O plebiscitu govorimo, kadar naj . ljudslvo odloči z glasovanjem o svoji državni pripadnosti eni ali drugi dr­ žavi, torej o nekem mednarodnem vprašanju. Plebisciti se izvajajo na­ vadno po vojnah; predvsem se jo lak način neposrednega povprešanja ljud­ stva «porabil po prvi svetovni vojni. V Spominu nam je koroški plebiscit irt podobni plebisciti v Gornji Šleziji in Posarju, ki pa so stvarno bili za­ radi močnega pritiska s strani Nem­ cev iu njihovih mednarodnih pokrovi­ teljev je navidezni plebisciti. Haz<'n lega pomena, ki ga hpa izraz plebi- seit v mednarodnem pravu, služi vča­ sih isti izraz tudi za glasovanje ljud­ stva o potrditvi ali Zavrnitvi prnnnr- hije. Tako se je 11 « primer poslužit Napoleon plebiscita za potrditev svo­ jega cesarstva in tako govorijo o ple­ biscitu glede vrnitve kralja v Grčiji. Ni treba poudarjati, da tudi takšni plebisciti služijo le na videz demo­ krat skelim načelu, Od običajnih volitev pa se referen­ dum in plebiscit razlikujeta v tem, da pri volitvah ljudslvo voh zastopnike,, ki v njegovem imenu nato odločajo, pri referendumu in plebiscitu pa gla­ suje ljudstvo neposredno o stvarnih odločitvah. ANKETA O REGULAC IJI LJUBLJANE M inistrstvo za g radnje je odprlo v >bniltoni ki dvorani univerze razstavo, k je r Je izbran ve- m aterrial .za bodoče regulacijske o rlove okrožnega m asla L jubljane. N am en te razstave Je. da se n ajširše ljudi Itd množice spoznajo z bistvenim: problem i regulacije L jubljane, V sak državljan ima tud: možnost terazil) svoje m išljenje gle­ de bodoče u red itv e glavnega mesta, naše repubUfte. Vabimo zato interc- '«.«te, da vložijo svoje pismene p red ­ loge do 15. t. m . na MG. V dneh 16., 17. in 18. t- m. se bo na istem m estu in rte v palači Baka. k o t je bilo Javljeno, vršila trid n ev n a an ­ keta o najvažnejših vp raS to j h regu­ lacije. kam or so vabljeni vsi, k; se za­ nim ajo za te probleme. Ra®riavA je bdprta od 8. do 12. m od 14. d o t8, ure.