URN_NBN_SI_doc-60FF5P3L

Petletni plan bo okrepil neodvisnost naše države in povečal njeno obrambno moč N adaljevanje s 1. « tram predn eg a gospodarja. P lan Iirva pred­ vsem v n ačrtu velika m elioracijska dela, povečanje olxlelane površine in izsušitev S k ad ersk eg a jezera, k a r je bil v bivši Jugoslaviji dolgoletni sen našeg a naroda. P ra v ta k o bo izvede­ no racioniranje km etijstv a. N a naši zem lji je mogoče gojiti n a velikem delu napredne južne kulture, investi­ cije pa, ki jih določa p etletni plan, bodo pripomogle, d a se bodo površine zasadile z južnim sadjem in bomba­ žem te r drugim i industrijskim i ra s tli­ nam i, povečale, znanost in sred stv a za obdelovanje p a bodo n a razpolago našem u km etu. S tem bo storjeno vse, da bo po stala n aša republika na­ p re d n a N aši k raji, k je r gojijo živino, bodo povečali število glav živine posebno ovac, za k a te rih gojitev so zelo ugodni pogoji. N a ta način si bomo u stv arili tu d i prvo industrijo. Doslej v č rn i gori in d u strije sploh ni bilo. Z gojitvijo čim večjega števila ovac in s saditvijo bom baža bo mogoče dvigniti tekstilno industrijo. P etletn i plan im a v n a č rtu velika raziskova­ n ja n a področju gospodarstva. N aše ijudstvo bo sprejelo te velike naloge z navdušenjem . V ta namen bo dalo vse svoje sile p rav k ak o r jih je dalo tu d i v narodnoosvobodilnem boju, da bi opravičilo na fro n ti dela velikansko zaupanje ln ljubezen, ki si ju je pridobilo p ri b ra tsk ih narodih Jugoslavije s svojim bojem v zgodo­ vini in v našem narodno-osvobodilnem boju. Izjav ljam , d a bom glasovni z na­ vdušenjem za ta p etletn i plan. (Burno ploskanje.) Petletni plan pomeni za delavski razred in vse naše ljudstvo pot k novimzmagam za moč inveličino naše domovine Govor predsednika Enotnih sindikatov Jugoslavije Djura Salaja N ato je govoril predsednik E notnih sindikatov Jugoslavije D juro S alaj, ]d je rekel: Tovariši ljudski poslanci! Predlog p etletn eg a plana in d u stria­ lizacije in elektrifikacije naše dežele, ki ga je postavila zvezna vlada pred L judsko skupščino, da bi g a proučila in odobrila, je za delavski razred in vse naše ljudstvo zgodovinskega po­ mena. Delovno ljudstvo g a bo z n a­ vdušenjem pozdravilo in g a pričelo izvrševati. ž e samo to, da predlagam o petletni plan industrializacije in elek trifik a­ cije, najbolj zgovorno govori, da se u stv arjajo v naši svobodni domovini težnje in cilji delovnega ljudstva enak« n a ekonom skem in političnem področju. Toda petletni plan industrializacije in elektrifikacije postavlja pred de­ lovno ljudstvo in pred sindikalne or­ ganizacije nove težk e naloge. P lan obvezuje sindikalne organizacije, da izpopolnijo organizacijo tekm ovanja tako, da bo postala la s t ljudskih množic in vsega delavskega razreda. P rizn ati moram , da zao stajajo doslej doseženi uspehi vsled slabe organiza­ cije za poletom delovnih množic, če­ p rav so bili zelo pomembni in veliki. N ezadostna pozornost za zboljšanje tehnološkega procesa proizvodnje, o r­ ganizacijo delovnih m est, uvajanje delovnih norm in »izravnavanje« plač te r nezadostna sk rb za preskrbova- nje so v veliki m eri preprečili, da bi se dosegla še večja učinkovitost dela. Sindikalne organizacije so v mnogih prim erih sm atrale, da to niso pro­ blemi, ki jih morajo rešev ati. D a bi odstranili te pom anjkljivosti, je po­ trebno mnogo tesn ejše sodelovanje med sindikalnim i o rganizacijam i in gospodarskim i organi. l i a n bo omogočil, da bo tekm ova­ nje čim bolj konkretno, d a bodo pre­ vzemali delavci in uslužbenci nepo­ sredne obveznosti iz p lan a v določe­ nih rokih, d a pregledajo uspehe, da pi oučujejo svoje sposobnosti in k a ­ žejo več iniciative na (»olju nove o r­ ganizacije dela. N ad alje je potrebno o d stran iti s ta ra pojm ovanja o deiu in uvesti je tre b a novo delovno disci­ plino, d a bo izkoristil v sak delavec na svojem delovnem m estu delovni čas do n ajv išje m ere. To moremo in moram o doseči, k e r bomo sam o n a ta način zavarovali izvedbo plana, na ta način bomo tudi znižali stro šk e proizvodnje in dvignili m aterialno in ku ltu rn o blagostanje n ašeg a ljudstva im. višjo stopnjo. N i dvoma, da bo sta racionalizacija in novatorstvo glavna činitelja, Id bosta povzročila preo b rat v n aši orga_ nizaciji dela. Ta organ izacija bo po­ vzročila, da bo delo lažje, p roduktiv­ nejše in bo dobival delavski razred večje realne mezde. Temu m orajo po­ svetiti sindikalne organizacije po­ sebno pozornost, da ne bo o stala neiz­ koriščena n iti n a jm a n jša iznajdba in da bodo pričeli predloge izkušenih delavcev za izpopolnjevanje dela p ra ­ vočasno upo rab ljati. Iz v rs t udarnikov in novatorjev je tre b a u stv a riti nove strokovnjake, k i jih zahtevajo naše nove gradnje, naše nove tov arn e in rudniki. Sindikalne organizacije m orajo po­ svečati p ri Izvajanju plan a posebno sk rb življenju delavcev in uslužben­ cev in tistim , k i bodo nosili obvez­ nosti plan a n a svojih ram enih. K er im a n a š plan v n ačrtu Izgrad­ njo razn ih san ato rijev in okrevališč z a delavce, m orajo sk rb eti sindikalne organizacije tu d i za to, d a bo tu d i ta dei plan a sporedno z gospodarskim pravočasno izveden. Poleg te g a določa plan gradnjo delavskih stanovanj, pri čem er m orajo d a ja ti sim likalne o rg a­ nizacije v sestran sko pomoč. Zavedamo se, da se bodo pojavile pri uresničevanju p etletn eg a plana industrializacije in elektrifikacije razne težave, le d a naučili sm o se p re­ m agovati ta k e težave. N aši domači sovražniki n as bodo poskušali ovirati n a te j poti z lažm i, klevetam i in od­ k rito sabotažo. Z ato m orajo voditi vsi n a ši delovni ljudje in delavski razred obenem z izvajanjem p lan a na gospo­ darskem poprišču tu d i n e p re trg a n boj proti tem ziočinom. N a vsakem k o ra ­ lni je tre b a povečati budnost in nad­ z ira ti v sak eg a posam eznika, kaj, kako in v čigavo k o rist dela. P e tle tn i p lan industrializacije m elek trifik acije pom eni za delavski razred in njene sindikate te r za vse naše ljudstvo novo močno vzm et, ki g a bo pognala k novim in veličastnim delovnim podvigom in k novim zm a­ g am za moč in veličino naše domo­ vine. Pod m odrim vodstvom n ašeg a m a rša la T ita bomo uresničili n aš p et­ letni plan še pred določenim rokom . Izjavljam , da bom glasoval za ta zakonski predlog. (B urno ln dolgo­ tra jn o odobravanje.) V načelni ra z p ra v i so še govorili R adom ir Todorovič, Dobrosav Toma- ševič, dr. D ragoljub Jovanovič, dr. Mir loš Popovič in M ilovan D jilas. V ponedeljek dopoldne s ta oba sv eta L judske skupščine F L R J svoje delo n a posebnih se ja h nadaljevala. izredno zasedanje generalne skupščine organizacije Združenih narodov na katerem bodo razpravljali i vzpostavitvi neodvisnosti Palestine New Yorfc. 29. apr. Včeraj se je za­ čelo izredno zasedanje Generalne skupščine organizacije Združenih n a ­ rodov, ki je bilo sklicano zaradi raz­ pravljanja o palestinskem vprašanju. Zasedanje je otvoril začasni predsed­ nik. begijski delegat Van Langenlio- ve. n ak ar je bil izvoljen verifikacijski odbor. V ta odbor so prišli delegati Z6SR, ZDA. Ukrajine. Jugoslavije. Argentinije, Avstralije, Danske, L iba­ nona in Peruja. Na tej seji so Siam formalno «pre­ jeli v članstvo Združenih narodov. Izvolitev podpredsednikov zasedanja N ew Y ork. 29. n p r. (T ass) Gene­ ra ln a skupščina OZN je izvo lila na d an ašn ji d opo ld an sk i se ji p re d sta v ­ nike Sovjetske zveze. ZDA, Vel. B ritan ije, F ra n c ije , K itajsk e, E k v a ­ d o rja in L ibije za podp red sedn ik e izred n eg a z a sed an ja G eneralne skupščine. P re d se d n ik zased an ja A ra g n a je p o u d a ril v svojem govoru, da se v p ra v ilih postopka ne om en jajo iz­ re d n a zased an ja skupščine, p re d la ­ g a l pa je, n aj se skupščina ra v n a po n a v a d n ih p ra v ilih in n e da sk u ša izd elati posebna p ra v ila , k i bi la h ­ ko p o sta la n ezaželen i precedenčni p rim e r za bodoča izredn a zased an ja, A ra g n a je p red lag al, da b i u sta ­ nov ili g e n e ra ln i kom ite, č ig a r g la v ­ na n alog a b i bila p rou čev an je do­ p o ln iln eg a dnevnega red a in p red la- f anje p o ro čil G eneralni skupščini, a p red log so so g lasn o sprejeli. Skupščina je u ra d n o sp rejela Siam za člana OZN. S tem je bila dopoldanska seja kon čan a. N a v ečern i seji je izvo lila Gene­ ra ln a skupščina so g lasn o tele p re d ­ sednike kom iteja: za politična v p ra ­ šan ja in v p ra š a n ja v a rn o s ti P e a rs e - na (K anada), za ekonom ska in fi­ n ančna v p ra ša n ja P ap a n e k a (Če­ šk o slo v ašk a), za so cialn a in h um a­ na v p ra š a n ja te r k u ltu rn a v p ra š a ­ n ja Mahmuda H asan a (E g ip t), za .7>rašanje sk rb n ištv a in n esuvere- nfh ozem elj E ric k so n a (Švedska), z a a dm in istrativ n a in p ro ra č u n sk a v p ra š a n ja p a W iniew icza (P o ljsk a). P o ljsk i p re d sta v n ik L ange začasno n i n av zo č z a ra d i bolezni. Za p ra v ­ na v p ra š a n ja »o izvolili C ariasa (H onduras). G en eraln i kom ite sestav ljajo p re d sta v n ik A ran a, 6 predsednikov kom itejev in 7 podpredsednikov. A ra n a je izjav il, da se bo g en eraln i kom ite se sta l 29. a p rila o b 18. A ra ­ na je spo ro čil, da je p re je l se k re ­ ta r ija t p red log e glede dnevnega re ­ da skupščine. P re d la g a l je, n aj bi jih p red lo žili g en eraln em u kom iteju v p ro u čitev in p len arn i seji sk u p ­ ščine. ki bo 29. a p rila ob 19. Ira š k i delegat F a d u l D jam al. ki je zvedel, da je v te h po ro čilih p ro šn ja tre h sio n ističn ih o rg a n iz a ­ cij. da h i jim d o v o lili sod elov an je p ri delu sk u p ščin e b re z p ra v ic e g la ­ sov an ja, je v p ra š a l A ran o , če la h k o p redložijo ta k e p ro šn je tu d i d rug e o rg an izacije. A ra n a je odgo v o ril p ritrd iln o . Ko je sirijs k i p re d sta v n ik E l H u­ ri p ripom n il, da se ho skupščina se­ sta la sam o eno u ro pozneje, k a k o r pa ho sk lican g en eraln i kom ite, je A ran a p re d la g a l, naj bi bila p le n a r­ na seja G en eraln e skup ščin e 30. a p rila ob 18., ne pa 29. a p rila , k a ­ kor je b ilo p re d la g a n o p rej. Gene­ ra ln i kom ite bi la h k o z a se d a l 29. a p rila ves dan. S tem je b ila seja Nov zavlačevalni delegata v anketni Ženeva, 29. apr. Grški predstavnik v anketni kom isiji za Grčijo K iru se poslužuje novih manevrov in spletk, da bi oviral in zavlačeval delo anket­ ne komisije. Tako je te dni poslal predsedniku kom isije pismo, v k ate­ rem mu sporoča, da mu pošilja se­ znam jugoslovanskih, bolgarskih in albanskih kvizlingovcev v Grčiji. Se- zinam vsebuje imena 1243 kvizlingov- cev, in sicer 572 jugoslovanskih, 264 bolgarskih in 409 albanskih, baje z oznako kraja, k je r so sedaj. Obenem prosi Kiru v pismu predsednika, naj zahteva od jugoslovanskega, alb an ­ skega in bolgarskega predstavnika, da mu izročijo seznam vseh beguncev iz Grčije, ki so v Jugoslaviji, Albaniji in Bolgariji. Ta korak grškega predstavnika k r­ ši najosnovnejša načela pravičnosti in pomeni poizkus, da bi se begunci iz Grčije, ki so bili prisiljeni bežati pred nezaslišanim nasiljem grških mo- narhofašistim ih tolp, izenačili s kviz- lingovei. ki so odkrito pomagali fa­ šističnim okupatorjem in ki so po­ begnili iz svojih držav pred pravič­ nim ljudskim sodiščem. Demokratična armada se bori tildi na Kreti A tene, 29. apr. Boji v Grčiji zaje­ majo v zadnjih dneh vedno nova pod­ ročja. Tako se je v zadnjem času iz­ redno povečala aktivnost demokratič­ ne arm ade na Kreti. V skrbeh zaradi aktivnosti demo­ kratične arm ade so momarhofašistična oblastva na K reti zaprla voditeljede- mokratičnih organizacij in pripadni­ kov EAM-ove koalicije. Grški vojni m inister je izjavil v Atenah, da bodo vpoklicali novih 30.000 vojakov za boj zoper dem okra­ tično armado. Prepoved praznovanja 1. maja v Grčiji * Atene, 27. apr. G rška poročevalska ag en cija javlja, d a bo aten sk a poli­ cija prepovedala v sa ja v n a zborova- končana. P rih o d n ja p le n a rn a seja G eneralne skup ščin e bo 30. a p rila . • Kairo. 29. apr. S ek retariat Arabske lige je izdal uradno objavo, v kateri razlaga stališče arabskih držav do izrednega zasedanja G eneralne skup­ ščine OZN, ki se je začela včeraj v New Yorku iu bo razpravljala o Pa­ lestini. V objavi je med. drugim re­ čeno, da se bodo arabske države u p r­ le predlogu o ustanovitvi anketne ko­ misije za Palestino in da bodo zahte­ vale, naj prhle na dnevni red zase­ danja vprašanje neodvisnosti Palesti­ ne in odprave britanskega mandata. poizkus grškega konusiji za Grčijo n ja n a predvečer in n a dan 1. m a ja — p razn ik a delovnega lju d stv a v sega sveta. Ameriška pomoč Grčiji in Turčiji Washington, 28. aprila. (Tass.) Od­ bor 7.a zunanje zadeve predstavniške­ ga doma je odobril poročilo, ki pred­ laga sprejetje zakona o enostranskem vmešavanju ZDA v notranje zadeve Grčije in Turčije. Znano je, da je se­ nat že potrdil ta zakonski načrt in da ga bo sedaj obravnaval predstav­ niški dom. Zastopniki obrtnikov pri maršalu Titu B eograd, 29. a p r. P redsednik m i­ n istrsk eg a sv e ta m a rša l Jugoslavije Josip B roz T ito je sprejel včeraj po­ poldne v navzočnosti predsednika zvezne planske kom isije A ndrije He- b ra n g a p red stavn ik e obrtnikov Ju g o ­ slavije. Seja predsedstva Vseslovanskega komiteja Moskva, 28. aprila. (T ass.) V so­ boto je bila v Moskvi širša se ja p red ­ sedstva V seslovanskega kom iteja. P redsednik V seslovanskega komi­ te ja je poročal o delu V seslovanskega kom iteja in njegovih bodočih nalogah. N ato so podali poročila predsedniki slovanskih kom itejev o delu kom ite­ jev po slovanskem kongresu v Beo­ gradu. V čeraj je bila zak lju čn a seja p red ­ sed stv a V seslovanskega kom iteja. Zamenjava prebivalstva med ČSR in Madžarsko P ra g a , 29. aprila. (ćTK .i V čeraj je bilo preseljenih lz M adžarske v Češkoslovaško 3750 Slovakov, m ed­ tem ko je bilo istočasno preseljenih 3370 Madžarov lz Slovaške n a Ma­ džarsko skupno z vsem prem ičnim premoženjem . Sovjetska delegacija se le na moskovski konferenci odločno borila za pravičen mir Moskva, 28. aprila. (Tass) >Izvest- ja« prinašajo uvodni članek o rezul­ tatih konference zunanjih m inistrov v Moskvi, v katerem pišejo med drugim : Na zasedanju Sveta zunanjih m in i­ strov v Moskvi so bili obravnavani problemi, ki imajo velik zgodovinski pomen. Štiri velesile 6o pričele reše­ vati nem ški problem, k i je odločilne važnosti za evropski m ir. Varnost bo­ dočih generacij je odvisna od uspeha te velike stvari. Šef sovjetske delegacije in m inister za zunanje zadeve SZ Molotov je v svojem zaključnem govoru na mo­ skovskem zasedanju rekel: Izgubili smo mnogo časa in se zelo trudili pri razpravljanju vprašanj, ki so bila na dnevnem redu. Upamo, da bo delo, ki smo ga opravili tukaj v Moskvi, prispevalo k nadaljnjemu delu za do­ sego sporazumnih sklepov o še n e re ­ šenih vprašanjih. Konferenca je sp re ­ jela sporazumne sklepu o nekaterih bistvenih vprašanjih nemškega pro­ blema. Med tem i je na p rim er tudi sklep o ukinitvi pruske države, o dem ilitarizaciji, denacifikaciji in de­ mokratizaciji, pa tudi sklep o tako imenovanih razseljenih osebah in o teritorialni reorganizaciji Nemčije. Znano je, da so bili ti sklepi poslani kontrolnemu Svetu v Nemčijo kot smernice za njegovo delo. Tako je bil [/otožen nad aljn ji kam en v temelj zgradbe m iroljubne in demokralične nemške države, ki se sedaj gradi. Zeto je napredovalo delo za dolo­ čanje postopka za izdelavo mirovne pogodbe z Nemčijo. Tiste toči;e po­ stopka, glede katerih ni prišlo do sporazuma, so navedene v posebni listini, ki so jo poslali namestnikom m inistrov v nadaljnjo proučitev. Osnovana je bila tudi komisija, ki naj prouči vrsto členov načrta pogod­ be z Avstrijo in določi konkretna dej­ stva glede morebitnega zbližanja sta­ lišč tistih vlad, ki so zastopane v ko­ misiji. Izdan je bil sklep, da se do 31. decem bra leta 1948. repairiirajo nemški vojni ujetniki. Rešena so bila nekatera posebna vprašanja v zvezi s poročilom komiteja strokovnjakov za premog in tudi nekateri d rug i pro­ blemi. Broz dvoma je bilo precej do­ seženo. Po drugi stran i pa ni bila končana proučitev določenega števila proble­ mov. Ti problem i se v p rv i vrsti n a­ našajo na gospodarska načela nem ­ škega problema, na povojno raven nemškega gospodarstva in na načrt reparacij. Sovjetska delegacija je iz­ javila, da sm atra, da so gospodarska načela organično povezana s proble­ mom reparacij, k i jtm daje posebno važnost Sovjetska delegacija je glede ra z ­ nih problemov, k i so jih podale d ru ­ ge delegacije o gospodarskih načelih, D unaj, 29. a p r. Ob zak lju čku k o n ­ feren ce S v eta zu n an jih m in istro v v M oskvi je C en traln i kom ite KP A v­ strije iz d a l p ro g la s, v k a te rem pou­ d a rja m ed d ru g im : »V ladni p re d sta v n ik i so so v rn ili na D unaj b rez sklenjene m irovn e pogodbe. Ja s n o jc po stalo b a n k ro t- stvo po litik e e n o stra n sk e o rie n ta c i­ je k i se o z ira sam o n a k o risti za- padn eg a fin an čn eg a k a p ita la . R eak­ cio n a rn a p o litičn a lin ija h u jsk a n ja in izziv an ja Sovjetske zveze n i p ri­ p eljala A v strije n iti z a k o ra k n a­ prej, D ogodilo se jo ra v n o n a sp ro t­ no! Z a ra d i tak e slabe p o litik e se je n aš p o lo žaj zn atn o po slab šal. N ihče ne m ore danes več dvom iti, d a bi svojo su v e re n o st p re j dosegli s po­ litiko p rija te ljsk e g a ra z um e v a n ja s SZ, deželo socializm a. L judje n a odgovornem po lo žaju B eog rad , 29. a p r. P re d sta v n ik i S lovanskega kom iteja Sovjetske zveze so v č e ra j izro čili D ru štv u za k u llum o sodelovanze Ju g o sla v ije z ZSSR g rad iv o , k i je b ilo ra z s ta v ­ ljeno na ra z s ta v i »B orba slo v an sk ih narodov«. S lovesni iz ro č itv i v p ro sto rih d ru štv a so p riso stv o v a li p red sed ­ nik D ru štv a za k u llu rn o sod elov a­ nje Ju g o sla v ije z ZSSR B o ris Z i­ h erl, p red sed n ik k om iteja za šolo in znanost, podp red sedn ik i d ru štv a m in ister zvezne v la d e B ane A nd re­ jev, p red sed n ik h rv a tsk e g a S abora dr. Z latan Srem ec in p red sed n ik Zveze k n jiževn ikov Ju g o sla v ije Ivo A ndric, podp redsednik S lovanskega kom iteja g e n e ra lla jtn a n t Savo O ro- vič, p red sed n ik D ru štv a za k u llu r­ no sod elov an je M akedonije z ZSSR P a v e l Satev, p re d sta v n ik S lovan­ skega k om iteja ZSSR A na G avrilov- na N azaro v a, s e k re ta r so v jetsk e­ ga v e le p o sla n ištv a A. K udinov in A. A gejev, pooblaščenec VOKS-a N. A. K alin in te r p re d sta v n ik i do­ mačega in tu jeg a tisk a . B o ris Z ih e rl je po zd rav il p re d ­ stav n ik e Sovjetske zveze in med drugim d ejal: »Dejstvo, da 6e je S lov an sk i ko­ m ite v M oskvi odločil iz ro č iti nam so v jetsk i del ra z sta v e »B orba slo­ v an sk ih n a ro ov«, im a z a n a s dvo­ jen pom en: 1. ta d el ra z s ta v e nam bo v edno p rik a z o v a l to, k a r v s i do­ b ro vem o, nam reč, da je S ovjetska zveza nosila v v o jn i p ro ti fašizm u največje b rem e in da je v tej b o r­ bi im ela p rv o vlogo; 2. ta del ra z ­ stave. k i ga prejem am o iz ro k p red ­ stav n ik o v S lov an sk eg a kom iteja v ZSSR. nam pom en i no v p risp ev ek pripravljena, da se približa glede do­ ločenega števila točk drugim delega­ cijam, če se bodo odzvale rep ara­ cijam. Problem nem ških reparacij odlaga tudi rešitev vprašanja Avstri­ je, k er se nanaša poleg člena, ki se tiče meja, glavni člen pogodbe z Av­ strijo, o katerem ni bit dosežen spo­ razum, na nemško imovino. Da bi popolnoma ocenili pomen že izdanih sklepov in tudi obseg tistih problemov, ki še niso bili do sedaj rešeni, je potrebno natančno proučiti obseg in pomen nalog, ki so bile izostavljene. Z gotovostjo lahko re ­ čemo, da niso bili do sedaj tako važni in tako zamotani problemi še nikdar rešeni z diplomatskim i pogajanji. Re­ šitev teh problemov zahteva v prvi vrsti časa. Zato niso mogli biti rešeni na enem samem zasedanju. Morda so oni, ki sedaj govoričijo o »neuspehu« moskovske konference, gojili skrite upe, ki nimajo ničesar skupnega s stvarnim i nalogam i za rešitev evrop­ skih problemov v duhu m ednarodne­ ga sodelovanja. Če je tako. tedaj naj govorijo o neuspehu svojih lastnih upov, ne pa o »neuspehu« moskovske konference. Pripomniti moramo, da bi lahko moskovska konferenca dosegla večji uspeh za skupno zavezniško stvar, če se ne bi določene delegacije kar naprej trudile, da bi se povrnile na obdobja, k i so že minula. Zaradi teh naporov je konferenca porabiki p re­ več časa p ri obravnavanju vprašanj, o k aterih so bili že pred poldrugim letom izdani sporazumni sklepi. Odkrito moramo reči, da je Mia glavna borba med raznim i stališči posameznih delegacij na konferenci Sveta zunanjih m inistrov okrog vp ra­ šanja izpolnitve sklepov o Nemčiji, ki so bili izdani na K rimu in v Potsda­ mu. Med tem , ko je sovjetska dele­ gacija ves čas zahtevala izpolnitev teh sklepov, so poizkušale druge de- V aršava, 28. ap rila. (Tass.) Sinoči je prispel z vlakom v V aršavo iz Mo­ skve n a poti v London b ritan sk i m in ister za. zun an je zadeve E rn e st Bevin. K ako r je objavil ra v n a te lj oddelka za tisk v m in istrstv u za zunanje za­ deve G rosz n a tiskovni konferenci, je imel Bevin m ed svojim šU riurnim postankom v V aršavi razgovore z m inistrom za zun an je zadeve Modze- lew skim in predsednikom vlade Cy- rankiew iczem . V u radn em obvestilu j« rečeno, da so se razg o v arjali o vprašanjih, ki zanim ajo obe stran i, in da so potekli v p rijateljsk em ozračju. V odgovoru n a vprašanj«, k i r a je nočejo p rija te ljstv a s SZ; tudi niso n av ezali p rija te ljsk ih stik o v z n a­ šim i d em o k ratičn im i sosedi. N a vse k rip ljc so d elali z a politiko, ki bo A v strijo sp rem e n ila v kolonijo za­ p adnoga k a p ita la in p re d stra ž o v boju p ro ti so cialističn i iz g ra d itv i na vzhodu. V seeno jim je, če bo A v strija na ta n a č in p ro p ad la. P o tre b n o je sedaj, n ad alju je p ro ­ g las, b o riti se za re sn ič n o svobodno in d em ok ratično A v strijo , za A v­ strijo , k i bo re še n a razscljen eev in u p rav e te r d ik ta to rsk e volje ino­ zem skega fin an čn eg a k a p ita la . Samo skup aj z n ap red n im i silam i 'bo A v strija v boju z o p e r reak cio ­ n arn e sile do seg la ta k o m irovno pogodbo, s k a te ro bo z a v a ro v a n a n a ša su v eren o st, n eo d v isn o st in m i­ re n g o sp o d a rsk i razv o j. k k re p itv i k u ltu rn e g a sod elovanja n aših n aro d o v z n a ro d i b ra tsk e So­ v jetsk e zveze.« P re d sta v n ic a S lo v an sk eg a kom i­ teja v M oskvi A na N azaro v a je ob izro čitv i g ra d iv a ra z s ta v e jxm d ari- la, da p re d sta v lja ta ra z sta v a , ki jo je o b isk a lo 200.000 lju d i in k i je p o tov ala po v se h večjih m eslih J u ­ go slav ije, b ra ts k o sod elo v an je slo ­ v an sk ih n aro d o v in n jih o v o borbo p ro ti skupnem u so v ra ž n ik u — fa ­ šizmu. Izročitev dveh motornih ribiških ladij Unre Split, 29. ap rila. V čeraj popoldne ao v pom orski agenciji U n re v Splitu slovesno izročili dve m otorni ribiški ladji, k i ju je dobavila' U n ra n aši d rž a v i M otorni ladji s ta najm oderneje oprem ljeni ln im a ta posebne m reže in naprave, hladilnike za prevoz blaga, pro sto re z a Izdelovanje ledu itd. N a lad jah so m on tiran i ra d ijsk i telefoni, s k aterim i se p ri ugodnem vrem enu lahko govori n a razd aljo 1000 m ilj. N avigacijske n ap rav e so najm oder­ nejšeg a tip a z radiofonom etrom za plovbo v megli. Fašistične himne v rimskih cerkvah R im , 29. ap rila. (A ss. P r.) Ob dve- letnici Mussolinijeve sm rti so fašisti priredili ta jn e kom em oracije v več rim sk ih cerkvah. A retirali so 11 oseb, k i so med m ašo v cerkvi S a n ta Ma­ rija del Popolo prepevale fašistične himne. VREMENSKA NAPOVED za sredo 30. aprila f o ve& nl jasno, čem d a n tople}«. legacije — na prvem m estu ameriška, pa tudi britanska — sistematično omajati sklepe o nemškem problemu, ki so bili soglasno izdani na Krimu in v Potsdamu. Sovjetska delegacija je vztrajala na izpolnitvi teh sklepov. Semkaj spadajo še poskusi iek dele­ gacij, da bi se opustile metode izda­ janja sporazumnih sklepov, ki so j h do nedavnega prakticirali v posvetu ministrov in na drugih konferencah štirih velesil in poskusi, da bi se zo­ pet povrnilo na že propadle metode reševanja mednarodnih problemov z vsiljevanjem volje n ekaterih držav drugim državam, metode, ki so zna­ čilne za splošno znano prakso impe­ rialističnih . sil, k i jih je Sovjetska zveza, k ar je naravno, odločno od­ klanjala. Popolnoma naravno j«, da so mogli taki poizkusi samo ustvariti resne težave p ri delu Sveta m inistrov in da vplivajo na uskeh njihovega dela. V vsakem p rim eru pa je sovjetska de­ legacija napravila vse, k a r je bito v njeni moči, da bi zagotovila pozi­ tivni uspeh dela moskovske konfe­ rence v danih pogojih te r je vsekakor pripomogla, da se je pokazalo pravo stališče vsake države. Jugoslovanska delegacija se vrača Iz Moskve B uk arešta, 29. ap r. D avi ob 7. ja potovala skozi B uk arešto iz Moskve jugoslovanska delegacija s podpred­ sednikom jugoslovanske vlade E d v ar­ dom K ardeljem n a čelu. Jugoslovansko delegacijo bo n a po­ d a j i sprejeli rom unski m in ister za narodno gospodarstvo G eorgiu Dej, m in ister z a zu n an je zadeve T atare- scu, m in ister z a pravosodje P a tra se a - nu, m in ister z a n o tra n je zadeve Gior- gescu, in d ru g e u rad n e osebnosti. Jugo slov an sk a delegacija je n a d a ­ ljevala po t v B eograd s posebnim vla­ kom. bilo postavljeno n a tiskovni konfe­ renci, je rav n atelj G rosz izjavil, da so obravnavali v sa v p rašan ja, k i se tičejo poljsko-britanskih odnosov. N a tiskovni konferenci je bilo tudi objavljeno, d a so se v Londonu uspešno končala trg o v in sk a pogaja- n ja med Poljsko ln Veliko B ritanijo. Pogodba, k i bo podpisana meseca m aja, določa, da bo P o ljsk a izvozila v Veliko B ritan ijo b lag a v vrednosti 23 m ilijonov funtov sterlingov, med­ tem ko bo V elika B rita n ija izvozila na P oljsko blag a letno v vrednosti 35 m ilijonov funtov sterlingov. R az­ lika bo delno k rita s premogom, delno z zlatom , p a tu d i s poljskim kapitalom v Veliki B ritan iju Vladna kriza na Finskem Vlada Mauna Pokale, ki je odsto­ pila. je prišla na o b last po zmagi de­ mokratičnih elementov p ri volitvah 1945. V program u je im ela nekatere demokratične reforme, toda izvedbi teh reform se niso upirali samo re­ akcionarni poslanci sk rajn e desnice (.koalicijska stranka, ki jo podpirato desničarski elementi tkzv. napredne stranke), ampak tudi dve stranki iz vladne koalicije in sicer kmečka zve­ za iu socialni demokrati. Odpor teh reakcionarnih elementov se je še povečal v jeseni 1945, ko so demokratični krogi predvsem zahte­ vali agrarno reformo ter nacionaliza­ cijo bank in monopolov in ko se je pokazala potreba, da bi bito treba čim h itreje spraviti s sveta afero taj­ nih skladišč orožia, ki so jo zavlače­ vali in katere krivci bi morali priti pred sodišče. Približno v tem času so se začeli ostri napadi reakcije na kabinet Pe- kale v namenu, da bi razbili vladno koalicijo. V tej protivladni ofenzivi sta igrali pomembno vlogo koalicij­ ska stranka in desno krilo socialno­ demokratske stranke. Toda pobudo za vladno krizo je dala kmečka zve­ za, ki je povzročila tudi vladin od­ stop. Razvoj vladne krize pa n i opravičil optimizma tistih krogov, ki so krizo povzročili. Ko sta zahtevali ostavko vlade, sla kmečka zveza iu desno k ri­ to socialnodemokratske stran k e raču­ nali z možnostjo sestave nove vlade, v katero bi vstopilo nekaj predstavni­ kov desničarskih strank. Mnogoštevil­ na protestna zborovanja po vsej d r­ žavi zoper spletke reakcije, ki je od­ govorna za ostavko vlade, so poka­ zala, da finske ljudske množice ne bodo dovolile, da bi se ponavljale sta­ re reakcionarne epletke. Pod vtisom takega razpoloženja ljudskih množic je socialnodemokratski tisk že p ren e­ hal kampanjo za razširjenje vladne koalicije. Ne samo socialnodemokratska stran ­ ka in kmečka zveza, ampak tudi d ru ­ ge politične stranke v državi uvide- vajo, da ne bo mogoče odpraviti vlad­ ne krize, če se ne bo upoštevalo mnenje demokratične zveze finskega naroda. V nasprotnem prim eru bi bi­ lo treba skupščino razpustiti in razpi­ sati nove volitve. Čeprav so v zadnjih mesecih desni socialni demokrati ne- kolikokrat grozili z novimi volitvami, iim vendar ta možnost manj ugaja kakor ostalim strankam . Že pred ne­ kaj meseci se je organ kmečke zvez« rogal prepričanju n ekaterih prvakov socialnodemokratske strank e in pou­ darjal, da nimajo razloga zahtevati predčasnih občinskih volitev, k er so pri občinskih volitvah socialni demo­ krati v n ek aterih krajih izgubili man­ date v korist demokratične zveze. Kmalu se bo videlo, kako bo reše­ na vladna kriza. Važno je to, da so se v Finski demokratične množice raz-gibale in da ne bodo dopustile, da bi zmagala reakcija, ki sanja o obno­ vi bivše ureditve. (Po »Izvestijihc.) Bevln-cm razgovori v Varšavi Samo sodelovanje z naprednimi demokratičnimi sflamj lahko zagotovi bodočnost Avstrije Proglas CK KP Avstrije ob zaključku moskovske konference Izročitev gradiva z razstave »Borba slovanskih narodov« Društvu za kulturno sodelovanje Jugoslavije z ZSSR