URN_NBN_SI_doc-60FF5P3L

Besedilo konvencije o kulturnem sodelovanju med Jugoslavijo in Češkoslovaško Beograd, 27. aprila. (Tanjug) Vla­ da FLR Jugoslavije in vlada Češko­ slovaške republike sta v želji, da bi v sm islu 5. člena sporazum a o p rija­ teljstvu in vzajemni pomoči med obe­ ma državam a, k i je bil podpisan dne 9. m aja 1946, sklenili konvencijo o kulturnem sodelovanju zaradi pospe­ ševanja in olajševanja prijateljskega sodelovanja na znanstvenem , šol­ skem , umetniškem in fizkulturnem področju, imenovali v ta nam en po­ oblaščenca, in sicer: V lada FLRJ Borisa Z iherla, pred­ sednika kom iteja za šole in znanost p ri vladi FLRJ; vlada Češkoslovaške republike pa dr. V ladim ira K lementisa, državne­ ga se k retarja m inistrstva za zunanje zadeve, k i sta se potem, ko sta iz­ menjala 6voja pooblastila in jih na­ šla v dobri in pravilni obliki, spora­ zumela v naslednjem : 1. člen: Visoki pogodbni stran k i si bosta čim bolj prizadevali, d a bi n a svojih univerzah in drugih ustanovah za višjo izobrazbo zagotovili ustanav­ ljanje profesorskih, stolic in postav­ ljanje lektorjev za jezik, literaturo, zgodovino in druge predm ete, k i bi pripomogli k spoznavanju d ruge vi­ soke pogodbene stranka. 2. člen: Visoki pogodbeni strank i lahko ustanavljata kulturne ustanove na ozemlju druge visoke pogodbene strank e pod pogojem, da se bodo spoštovali splošni zakonski predpisi o ustanavljanju takih ustanov, ki ve­ ljajo n a tem ozemlju. Pod takim i ustanovam i se razum ejo: tra jn e ra z ­ stave, knjižnice, čitalnice in arhivi, namenjeni’ študiju in strokam , na k a te re se n an aša ta sporazum. 3. člen: Visoki pogodbeni stranki bosta pospeševali izmenjavo raziskovalcev, profesorjev, učiteljev, prosvetnih de­ lavcev, študentov, dijakov, umetnikov in predstavnikov ostalih kulturnih poklicev in strok. 4. člen: Visoki pogodbeni stran k i bosta, zavedajoč se svojega slovanskega bratstva, ravnali s študenti in dijaki — pripadniki druge visoke pogod­ bene stran k e kot s svojimi domačimi pripadniku Pog o ji pod katerim i bi bili izpiti, izpričevala in diplome vseh vrst, ki veljajo na ozemlju ene izmed visokih pogodbenih strank, lahko priznani za sprejem v službo s stran i d rug e viso­ ke stranke, bodo proučeni in dolo­ čeni. 5. člen: Visoki pogodbeni stranki bosta d a ­ jali po svojih možnostih štipendije, da bi omogočili pripadnikom obeh držav, da študirajo, da se strokovno izpopolnjujejo ali da delujejo kot raz­ iskovalci na ozem lju d rug e visoke pogodbene stranke. 6. člen: Visoki pogodbeni stranki bosta po­ speševali najtesnejše sodelovanje med znanstvenim i, k u ltu rn im i prosvetni­ m i fizkidtum iim i um etniškim i in podobnim i d ruštvi in organizacijam i svojih držav te r na ta način nudili vzajemno pomoč za njihovo delovanje. Visoki pogodbeni stran k i bosta za­ gotovili v tem sm islu znanstvenim delavcem druge stran k e svobodo znanstvenega raziskovanja v knjižni­ cah, arh iv ih Sn na terenu, ob spo­ štovanju splošnih predpisov, ki ve­ ljajo v državi, k je r bi se ta znanstve­ n a raziskovanja vršila. 7. člen: Visoki pogodbeni strank i bosta d e­ lali n a odstranjevanju škodljivih po­ sledic nem ško - fašistične in vsake druge fašistične propagande proti FLRJ in Češkoslovaški republiki na področju znanosti in kulture. 8. člen: Visoki pogodbeni stranki bosta po­ speševali organiziranje 'tečajev med šolskim i počitnicam i za predavatelje visokih šol in drugih šol v se h . sto­ penj in vrst, k akor tudi za kulturne in prosvetne delavce an um etnike druge visoke pogodbene stranke. To se nanaša tudi n a izm enjavo prakse v podjetjih, na izm enjavo udeležen­ cev tečajev med počitnicami in vzgoj­ na letovišča vseh vrst, 9. člen: Visoki pogodbeni strank i bosta podpirali — in m orebitno dajali za to tudi "motna sredstva — vzajemne obiske posameznikov in izbranih sku­ pen znanstvenih, prosvetnih in fiz- k u ltu rn ih delavcev, književnikov in umetnikov, da bi se razvijalo znan­ stveno, prosvetno, kul-iurno, fizkul- tum o in drugo sodelovanje. 10. člen: Visoki pogodbeni stranki bosta po­ speševali sodelovanje med priznanim i m ladinskim i organizacijam i, med strokovnim i organizacijam i prosvet­ nih delavcev te r m ed drugim i znan­ stvenim i in kulturnim i organizacija­ mi te r združenji obeh držav. 11. člen: Visoki pogodbeni stran k i se bosta vzajemno podpirali v prizadevanjih za razširjanje kulturnega in vsestran­ skega medsebojnega spoznavanja, zlasti: a) z organiziranjem izm enjave knjig in revij, dnevnega in periodič­ nega tiska in drugih publikacij med sorodnim i ustanovam i in društvi obeh držav; b) s kulturnim zanimanjem za d r­ žavljane druge visoke pogodbene strank e na svojem ozemlju, k akor tu ­ di kulturnim zanimanjem za svoje državljane na ozemlju druge visoke pogodbene stran k e v sporazumu z njenim i pristojnim i ustanovam i; c) z olajšanjem in izvajanjem iz­ menjave muzejskega gradiva; d) z olajševanjem delovanja časo­ pisnih agencij in dopisnikov in pod­ piranjem novinarskih obiskov in iz- fetov j e) s predavanji in jezikovnim i te­ čaji; e) z izmenjavo šolskega gradiva; g) s koncerta; h) z razstavam i in vsakovrstnim i prireditvam i; i) z gledališkim i predstavam i, iz­ menjavo igralcev, oziroma gledaliških ansamblov; j) z radiom, filmi, gramofonskimi ploščami in podobno; k) z razvijanjem športnih odnosov preko športnih in fizkultum ih orga­ nizacij, s pospeševanjem turističnih potovanj in organiziranjem počitni­ ških bivanj; l) vsaka visoko pogodbena stranka bo n a ustrezajoč način skrbela za zaščito avtorskih pravic in za to. da se bodo izdajala predvsem kvalitetna literarn a dela druge visoke pogod­ bene stranke, in to v dobrih p re ­ vodih. 12. člen: Visoki pogodbeni stranki bosia ustanovili 6talno mešano komisijo, ki bo štela 14 članov. Ta komisi ja bo delovala ko t svetodajno, iniciativno in kontrolno telo. Mešana kom isija se bo delila v dve se k c iji Ena bo im ela sedež v Pragi, druga pa v Beogradu. Vsaka sekcija bo im ela po 7 članov. Člane češkoslovaške sekcije bo imenovalo češkoslovaško m inistrstvo za šole in prosveto v sporazumu z m inistrstvom za zunanje zadeve in m inistrstvom za informacije. Člane ju­ goslovanske sekcije bo imenoval ko­ m ite za šole im znanost v sporazumu s kom itejem za kulturo in umetnost in z jugoslovanskim m inistrstvom za zunanje zadeve. V p rašk i sekciji m ešane komisije bodo im eli svoje predstavnike češko­ slovaško m inistrstvo za zunanje za­ deve, m inistrstvo za šolo in prosveto, m inistrstvo za informacije, kulturni, prosvetni in um etniški delavci te r m ladina. V beograjski sekciji mešane kom isije bodo imeli predstavnike ju­ goslovansko m inistrstvo za zunanje zadeve, kom ite za šole in znaost, ko­ mite za kulturo in umetnost, zveza prosvetnih delavcev in C entralni svet Ljudske m ladine Jugoslavije. Zasedanj obeh 6ekeij se lahko ud e­ ležujejo tiskovni ataše in kulturni ataše druge diržave, predstavnik do­ mačega d ruštva za kulturno sodelo­ vanje m ed Češkoslovaško in Jugosla­ vijo in strokovni svetovalci. Seznam im enovanih članov sekcij bosta visoki pogodbeni stranki p red ­ ložili druga d rug i v odobritev po diplomatski poti. Plenum staln e m ešane kom isije se bo sestajal po potrebi, najm anj pa Beograd. 29. aprila. Državni sekre­ ta r zunanjega m inistrstva ČSR dr. V ladim ir K lementis je sprejel včeraj sodelavca Tanjuga in mu odgovoril na vrsto vprašanj. Na vprašanje, kakšne so p e r­ spektive jugoslovansko - češkoslo­ vaškega bratskega sodelovanja, predvsem n a kulturnem področju, je državni sek retar dr. K lementis podčrtal pomen tesnega p rijatelj­ stva dveh bratskih držav. Nada­ ljeval je: »Kadar se govori o kulturnih sti­ kih, se to nie sme tolmačiti preozko, n. pr. z izmenjavo študentov ali ti­ skanih knjig in podobno. Misliti je treb a na izmenjavo v širšem pomenu besede. Čeprav g radita Jugoslavija in Če­ škoslovaška novo družbo, m ora ven­ dar vse, k a r se dogaja tu ali k a r se dogaja n a Češkoslovaškem, koristiti razširjenju izm enjave izkušenj, ki smo si jih pridobili pri izgrajevanju naših držav te r njihovega gospodar­ skega in upravnega tip a vodstva države.« Kako gleda Češkoslovaška na vlogo Jugoslavije v m ednarodni politiki sploh, zlasti pa na sode­ lovanje s slovanskim i državam i? Mislim, da je vloga Češkoslovaške in Jugoslavije, kakor tudi vloga k a­ tere koli druge m iroljubne države, usm erjena na to, da se stvarno za­ gotovi m ir. Mislim, da lahko rečem, da vse slovanske države iskreno iz­ polnjujejo to svoje poslanstvo. Jugo­ slavija, Češkoslovaška in druge slo­ vanske države so se zavzele za izgra­ ditev m iru. Vse slovanske države imajo napredne sistem e socialnega življenja in so znale mobilizirati vse duhovne in m aterialne sile za izgra­ ditev svojih držav. Zato v naših d r­ žavah ni mogoča nikaka pustolovska težnja. Kakšno je stališče Češkoslova­ ške glade m irovne pogodbe z Nemčijo in Avstrijo, zlasti pa glede na zahteve Jugoslavije? Stališče Češkoslovaške je bilo jas­ no definirano na londonski konferen­ ci in ga lahko ponovno izrazim ta­ kole: organizacija nem ške države mora biti takšna, da bo onemogočila vsako koncentracijo m aterialnih sil, da bo za n ap rej onemogočila vsako gibanje, kakršno je bilo Bismarckovo gibanje, ki je omogočilo, da je prišlo do znanih poznejših gibanj in zatira­ nja naprednih sil v Nemčiji. Naravno je, da je potrebno dosledno nadzor­ stvo nad oblikami nem ške vladavine. 0 Avstriji lahko rečem , da hi jo rad i videli dejansko popolnoma sa­ mostojno. Kakor sem rekel že v svo­ jem govoru v Bratislavi, je naša že­ lja. da hi se Avstrija sporazumela z Jugoslavijo o pravičnih zahtevah J u ­ goslavije. Kakšno m nenje iima češkoslo­ vaška javnost o Trumanovem na­ črtu za posojila Grčiji in Turčiji? Češkoslovaška in njeno javno mne­ nje gledata na vsako akcijo tak e v r­ ste predvsem s stališča, ali ustreza duhu ustanovne Iist&ie OZN, ali taka enk rat n a leto in sicer izmenoma v Češkoslovaški republiki in FLR Ju ­ goslaviji. Tem sejam bo predsedoval 15. član, ki ga bo imenovalo češko­ slovaško m inistrstvo za šole in pro­ sveto na predlog praške sekcije, ako bo mešana kom isija zasedala v Če­ škoslovaški, oziroma kom ite za šole in znanost FLRJ na predlog beograj­ ske sekcije, ako bo kom isija zasedala v Jugoslaviji. Naloge m ešane kom isije bodo, da ho na plenarnih zasedanjih spreje­ mala sklepe in predlagala ukrepe za dejansko izvajanje te konvencije. Prvi ukrep bo izdelava dopolnilnega pro- lokola, ki bo sestavni del konvencije, kakor hitro ga bosta odobrili obe visoki pogodbeni strank i. Mešana ko­ misija bo pazila na izvajanje kon­ vencije in na sporazumno sprejete sklepe in uk rep e te r bo visokima po­ godbenima strankam a predlagala vse izpremembe, k i jih bo sm atrala za potrebne. 13. člen: To konvencijo bodo v p rak si izva­ jali pristojni centralni organi na te ­ melju napotkov in predlogov m ešane komisije. 14. člen: Obe visoki pogodbeni stran k i se obvezujeta, da bosta podvzeli po­ trebne upravne in finančne ukrepe za praktično izvajanje te konvencije. 15. člen: Odredbe te konvencije v ničemer ne izprem injajo polne veljavnosti za­ konov in predpisov visokih pogod­ benih strank, k i se nanašajo na vse tujce, kolikor se tičejo prihoda v državo in bivanja v njej. 16. člen: Ta konvencija bo ratificirana. Iz­ menjava ratifikacijskih listin bo iz­ vedena v Pragi. Konvencija bo stopila v veljavo z dnem izmenjave ratifikacijskih listin. 17. člen: Ta konvencija bo ostala v veljavi najmanj 5 let. Ako nobena izmed vi­ sokih pogodbenih stran k ne bo 6 me­ secev p re d potekom tega roka sporo­ čila želje, da bi veljavnost konven­ cije prenehala, bo ostala konvencija v veljavi do poteka šestmesečnega roka od dneva, ko bi en a izmed v i­ sokih pogodbenih strank sporočila željo, da veljavnost konvencije p re­ neha. V potrditev tega eta podpisana po­ oblaščenca to konvencijo podpisala in postavila nanjo svoja pečata. Izdelano v dveh izvodih v Beogra­ du dne 27. ap rila 1947 v češkem in srbskohrvatskem jeziku. Obe besedili sta avtentični. akcija dejansko podpira obnovo v vojni opustošenih zavezniških držav kakor tudi, ali vodi ta k a akcija k razumevanju med narodi in k miru. Ali bi nam lahko nekaj pove­ dali glede vesti o oživljanju k a­ toliške reakcije na Češkoslova­ škem? Mislim, da niso resnične vesti o koncentraciji reakcionarnega katoli­ škega bloka na Češkoslovaškem. Ni dvoma, da je bila Šram ekova kato­ liška stranka na Češkem lojalna n a­ sproti češkoslovaški narodni fronti. Na Slovaškem je položaj drugačen. L jud sk a o b last po lag a veliko v a ž ­ no st n a telesno, kultu rno , prosvetno in politično vzgojo n a še g a n a ra šč a ja , n a izg radn jo — novega človeka, brez k a te re g a si n e morem o zam isliti iz­ g radn je socialistične družbe. U stav a LRS govori n a šestih m estih o zašči­ ti o tro k in m ladine (čl. 19., 23., 25., 34., 35., 37J . P ri izg rad n ji človeka so­ delujejo o rg an i ljudske ob lasti z a so­ cialno sk rb stvo , prosveto in zd rav ­ stvo. K ako r n a v seh drugih, ta k o bi tu d i n a tem področju delo oblastve­ n ih organov ne moglo obroditi p rav e­ g a uspčiia, ako bi jih ne podpiralo zavedno delovno ljudstvo. D a bi zav est socialne odgovornosti do o tro k m zlasti do o tro k padlih b o r­ cev čim globlje p ro d rla v n a jširše slo­ je, bo letos od 1. do 8. ju n ija po vsej državi »Teden m a te re in otroka« z namenom , da se široko popularizira in izpopolni socialna in zd rav stv en a zaščita m a te r in o tro k te r vzgoja o tro k in da se v te sv rh e zbere čim več d enarnih sredstev. K om itet z a so­ cialno sk rb stv o p ri vladi F L R J, k i bo to akcijo organiziral z a vso državo, je izdal okv irn a navodila z a o rg an i­ zacijo in izvedbo te g a ted n a v po sa­ m eznih republikah. V sm islu te h n a ­ vodil je socialno zd rav stv en i sv e t p ri m in istrstv u za socialno sk rb stv o LRS izdelal n a č rt z a organizacijo in izved­ bo »Tedna m atere in otroka« v L ju b ­ ljani, k a k o r tudi n a č rt in navodila za prireditev te g a te d n a po o k rajih in k ra jih v vsej Sloveniji. K ako r smo že poročali, je bil 14. ap rila n a konferenci Socialno-zdrav- stv en eg a sv e ta p ri MSS fo rm iran g lavni odbor, k i bo organizacijsko vo­ dil vse delo v zvezi s »Tednom m a te ­ re in otroka«. V glavnem odboru so zastopniki m in istrstev z a socialno skrbstvo, zdravstvo, prosveto in delo, p red stav n ik i glavnih odborov vseh množičnih organizacij te r zastopniki tisk a, ra d ia in film a. T a odbor je imel 18. ap rila prvo sejo, n a k a te ri so bile sestavljene delovne sekcije (pododbo­ r i) ,' k i so jim poverjene konk retn e naloge, in sicer z a propagando, tisk, razstav e in p rired itv e te r finančna sekcija. N a drugi seji glavnega odbora, ki je bila 22. ap rila na MSS, so sekcije podale p rv a poročila o započetem del-u Res je, da sn nek atere katoliške oseb­ nosti zastopale in da še zastopajo re ­ akcionarno politično hlinkorsko-tisov- sko koncepcijo, toda tudi v tem p ri­ meru se ne da govoriti o koncentra­ ciji reakcionarnega katoliškega bloka ali o tendenčnih ilegalnih reakcionar­ nih skupinah. Ali nam lahko kaj poveste o po­ menu vašega dveletnega iu našega petletnega gospodarskega načrta? 0 tem bi bilo treba govoriti zelo mnogo, vendar je skupna načelna k a­ rak teristik a ta, da p reh ajata obe d r­ žavi dokončno v razdobje načrtnega gospodarstva. Važno pa je predvsem, da je z gospodarskim i pogodbami med našim a državam a ustvarjena os­ nova za vzporeditev gospodarskih n a­ črtov naših dveh držav. Mislim, da presega to okvir mej Češkoslovaške in Jugoslavije in da ho imelo vpliv na razvoj gospodarskih odnosov v vsej Srednji Evropi. Dokaz za to je tudi nova gospodarska pogodba med Češkoslovaško in Bolgarijo in razgo­ vori, ki se p rav k ar vodijo med p red ­ stavniki Poljske in Češkoslovaške. Ti razgovori se gibljejo v okviru želo ši­ rokega gospodarskega sodelovanja. Razgovori o preselitvi Čehov in Slovakov iz Jugoslavije B eog rad . 29. a p r. Med svojim b i­ vanjem v B eo g rad u je im el d ržav n i se k re ta r m in is trs tv a za zu n a n je z a ­ deve Č ešk o slo v ašk e re p u b lik e dr. V lad im ir K lem entis s p re d sta v n ik i m in istrstv a za z u n a n je zadeve F L ­ R J ra z g o v o re o p re se litv i Čehov in S lovakov iz H rv a tsk e in Vojvodine na Č eškoslovaško. P r i ra z g o v o rih so so d elo v ali v e ­ lep o slan ik d r. Jo se ! K orbel, pom oč­ nik m in istra za zu n a n je zadeve dr. A leš B ebler, ju g o slo v a n sk i v elepo ­ sla n ik v P ra g i d r. D a rk o C ern ej in n ačeln ik m in istrstv a z a z u n an je z a ­ deve Iv o V ejvoda. V raz g o v o rih so s e d o ta k n ili tu ­ d i ra z n ih d ru g ih tek o čih v p ra š a n j. Sprejem v češkoslovaškem poslaništvu B eograd, 29. ap rila. Češkoslovaški veleposlanik d r. Jo sef KOrbel je p ri­ redil snoči n a č a st d r. V ladim irju K lem entisu sv ečan sp rejem v p ro sto ­ rih češkoslovaškega veleposlaništva. Predstavniki češkoslovaške manjšine pri dr. Klementisu B eog rad , 29. a p r. D rž a v n i se k re ­ ta r m in istrstv a za zu n a n je zadeve Č eško slov ašk e re p u b lik e d r. V lad i­ m ir K lem enti« je sp re je l v č e ra j po­ poldne v češk o slo v ašk em velepo ­ sla n ištv u p re d sta v n ik e češke, k a k o r tu d i slo v a šk e m a n jšin e v Ju g o s la ­ v iji. D r. K lem en tisa je p o z d ra v il p red sed n ik M atice S lo v ašk e v J u ­ g o sla v iji lju d sk i po slan ec S veta n a ­ ro d o v inž. P a v e l V rbov šk i. D r. K lem entis se je z a h v a lil z a p o z d ra ­ ve in o b v e stil p re d s ta v n ik e slo v a ­ šk e m an jšin e o ra zm e ra h v ČSR. Kosilo na Avali K u ltu rn o d ru š tv o Ju g o s la v ija— Č eško slov ašk a je p rire d ilo v č e ra j ob 13.30 u r i v h o telu na A v a li ko­ silo na č a st d rž a v n e g a s e k re ta rja m in istrstv a za z u n an je zad ev e ČSR d r. V lad im irja K lem entisa. P ro p ag an d n a se k c ija bo sk rb e la za popularizacijo socialne in zdravstvene zaščite o tro k in m a te r te r vzgoje o tro k s pomočjo gesel, člankov, lepa­ kov, letakov, rep o rtaž in p ro p ag an d ­ nih p red av an j, p ri čem er se bo poslu­ ževala poleg časopisa in tisk a sploh tu d i radia, on film a. N alo g a p rop a­ g an d e ' do predvsem p rip ra v iti javno st in njeno pozornost u sm eriti n a m la­ dinski teden. R azstav n a sek cija bo z b ra la m a te ­ ria l z a razstavo, k i bo p rire je n a med tednom sam im in k i bo predvsem v slik ah in g rafik o n ih nudila pregled razvo ja in s ta n ja zd ravstvene in so­ cialne zaščite te r predšolske in šol­ ske vzgoje otrok. P o k azala bo tudi delo o tro k v fiz k u ltu ii in pionirski organizaciji. P rired itv en a sek cija bo v tem te ­ dnu o rg an izirala koncerte, nastope in dm g e p rired itv e te r sk rb e la z a p red ­ v ajan je filmov. Čisti dobiček p rire ­ ditev, razstav , p ro d aje enotnih značk, razglednic in sličnega, bo šel deloma v fond z a zidavo zveznega sa n a to rija za tuberkulozno m ladino, delom a p a se bo uporabil v socialno sk rb stv en e svrhe, zlasti za počitniške kolonije. T iskovna sek cija bo v strokovnih člankih, p red av an jih in b ro šu rah ob­ rav n av ala n ajvažnejše panoge s pod­ ro čja socialne in zd rav stv en e zaščite otrok in m a te r te r vzgoje otrok. N a ­ loga tiskovne sekcije bo zlasti popu­ larizacija zd rav stv en e prosvete z a za­ ščito m a te r in dojenčkov in za pobi­ ja n je otro šk ih bolezni. F in an čn a sek cija bo sk rb ela z a de­ n a rn a sredstva, dobavljala m aterial, ki g a bodo p ri delu potrebovale o sta­ le sekcije, vodila vse račun sko poslo­ van je in n a koncu sestav ila proračun. T ako v organizacijsko k ak o r v stv arn o delo z a »Teden m atere in otroka« je zajeto sodelovanje organov ljudske oblasti z a socialno skrbstvo, prosveto in zdravstvo, vseh množič­ nih organizacij, časopisja, ra d ia in film a. K er so naloge vseh sodelujočih sek to rjev ne le težk e in mnogoštevil­ ne, am p ak se tu d i m ed seboj preple­ tajo , bo tre b a po sv etiti vso sk rb ko­ ordinaciji njihovega dela. D. L Pazite pri zažiganju kresov, da ne nastanejo gozdni po žs l Izjave dr. Klementisa o sodelovanju Češkoslovaške in Jugoslavije Teden matere in otroka tP e x d ra v lien ip (co rcš ic i p e v c i t Danes ob 16.25 prispe v Ljubljano pevski zbor iz Slovenske Koroške na svo j že davno napovedani obisk, ki pa se je zakadi izigravanja avstrijskih in angleških okupacijskih oblasti zavlekel. Slovenija z veliko ljubeznijo in navdušenjem sprejema in po­ zdravlja glasnike Slovenske Koroške, ker se zaveda, da pozdravlja v koroških pevcih vse koroške Slovence, ki še vedno ječijo pod nasiljem ostankov nemškega in avstrijskega fašizma. ■ Ves slovenski narod in z njim vred vsi narodi Jugoslavije čutijo skupno z njimi vso bol in trpljenje tistega dela sloven­ skega naroda, ki mu kljub vsej požrtvovalnosti, kljub junaški borbi in krvavim žrtvam še vse do danes ni dano, da bi svo­ bodno zadihal v svobodni Sloveniji ter zaživel človeka vredno življen je v T itovi Jugoslaviji. Ista slovenska koroška pesem, ki je bodrila koroške Slo­ vence v najtežjih trenutkih njihovega trpljenja ter jim vlivala moč in pogum, da so vzdržali kljub najhujšemu nasilju, je tudi danes živa priča odpora in žilavosti koroških Slovencev, ki niso klonili pod nasiljem fašistov in ki kljubujejo tudi vsem tistim silam, ki bi še danes hotele preprečiti, da se združi vse slovensko ozemlje v skupni domovini Jugoslaviji. Pozdrav in sprejem koroških pevcev velja ne samo njim, marveč vsemu slovenskemu ljudstvu na Koroškem in naj mu bo dokaz, da je z njim v e s slovenski narod in v sa Jugoslavija ter da ne bomo mirovali poprej, preden ne bo, kakor je zagotovil naš maršal Tito, osvobojena in združena v skupni domovini po­ slednja ped slovenskega ozemlja. Vroča želja koroških Slovencev po združitvi v skupni domovini je enako vroča želja, ki jo gojijo vsi jugoslovanski narodi, prav posebno pa še slovenski narod. Turneja po Sloveniji Pevski zbor Slovenske Koroške bo na svoji turneji po Sloveniji obiskal ta. p rired il koncerte v naslednjih k rajih : K ranj 29. aprila, Ljubljana 30. apr,- in 1. m aja, Tržič 2. maja, Trbovlje 3. maja, Postojna 4. maja, Črnomelj 6. m aja, Novo mesto 7. maja, Celje 8. maja, Maribor 9. maja, P tuj 10. maja, Gušlanj 11. maja. Pevski zbor Slovenske Koroške, se­ stavljen iz pevskih društev, včlanje­ nih v Prosvetni zvezi za Slovensko Koroško, šteje 88 članov. Delegacija 14 članov bo od potavala v Beograd, kjer bo prisostvovala proslavi 1. maja in tako tudi v prestolnici Jugoslavije m anifestirala voljo koroških Sloven­ cev po združitvi v 6kupni domovini. Pozivamo vse množične organiza­ cije 0F . zlasti pa vse sindikalne or­ ganizacije, da čim bolj manifestativno sprejmejo in pozdravijo v svoji sre­ dini predstavnike koroških Slovencev, da tudi na ta način manifestirajo ne­ omajno voljo vse svobodne Slovenije po priključitvi Slovenske Koroške k Jugoslaviji. Spored koncerta Na svojih koncertih po Sloveniji bo pevski zbor koroških Slovencev izva­ jal. naslednji spored: I. del: p artizanske in koroške na­ rodne pesm i: 1. Hej, tovariši! 2. Na juriš! 3. Od U rala do Triglava. A N mav čez «žaro. 5. Jaz sem an buren pau r. 6. Mam to mline pod kvancem. 7. Oj te mlinar. 8. Pojdem v Škufce. II. del: koroške narodne in dve partizanski: 1. V Šm ihelu eno kajžeo mam. 2. Tam, k je r teče bistra Žila. 3. Čej so tiste stezice. 4 Je na Dravci meglica. 5. Poldam u Rute. 6. Sem se rajtal ženiti. 7. Hej b rig a d e 8. Svo­ bodna Slovenija. LJUBLJANČANI! P e v sk i zbor iz S lov en sk e K oroške pride v L jub ljano danes popoldne ob 16.25 — n e p a ob 12.20, kakor sm o včeraj javLUL M estn i odbor O svobodilne fron te poziva v se p reb ivalstvo, da se v čim v ečjem šte v ila ud eleži sp rejem a na giavn em kolodvoru, k i bo ob 16.25. L jub ljančan i! P okažim o na šim bratom iz S loven sk e K oroške, da sm o z njim i v njihovih zah tevah , in m an ifestirajm o n a šo odločno zah tevo po p rik lju čitvi S loven sk e K oroške k Ju go sla v iji! SlovenskaKoroška se pripravlja za proslavo1.maja v znamenju borbe za svobodo In demokracijo Proglas Pokrajinskega odbora Osvobodilne fronte Pokrajinski odbor OF za Slovensko Koroško je izdal naslednji proglas za proslavo 1. maja: Slovenci in Slovenke! Antifašisti Slovenske Koroške! Letošnji 1.” maj slavimo v odločil­ ni borbi za narodno in socialno osvo­ boditev, v borbi proti zločinom nove­ ga fašizma, v borbi proti temnim na­ črtom m ednarodnega imperializma. Slovenski narod se že stoletja zavest­ no bori za svobodo in združitev, pro­ ti zatiranju, proti zasužnjevalnim tež­ njam madžarskih, italijanskih in nem­ ških fevdalcev te r kapitalistične go­ spode. Večina slovenskega naroda je skup­ no z ostalimi narodi Jugoslavije do­ segla v junaški narodnoosvobodilni 1 torbi svobodo v FLR Jugoslaviji. Na­ rodnoosvobodilna borba je prem agala fašistične okupatorje, domače izda­ jalce in hlapce okupatorjev. Narodno­ osvobodilna borba je naredila iz ju­ goslovanskih ljudi nov tip borcev za svobodo — ponosne državljane svo­ bodne domovine. — Narodnoosvobo­ dilna borba je obračunala s suženj­ skim položajem preteklosti. Največja pridobitev narodnoosvobodilne borbe pa je ljudska oblast — in to pomeni, da so množice narodov Jugoslavije sami gospodarji svoje usode, svoje zemlje, tovarn in proizvajalnih sred­ stev. FLR Jugoslavija je država, v ka­ teri vlada delovno ljudstvo, v kateri delavci, kmetje in delovna inteligen­ ca z gospodarsko izgraditvijo, elektri­ fikacijo in industrializacijo v okviru petletke uresničujejo pod vodstvom m aršala Tita svojo srečnejšo bodoč­ nost. Slovenci in Slovenke! Antifašisti Slovenske Koroške! Mi, koroški Slovenci, smo dri slo­ venskega naroda. Skupno z njim smo se borili za združitev in osvoboditev. Z njim smo se borili v narodnoosvo­ bodilni borbi zaradi tega. da bi skup­ no z njim uživali svobodo. Zaradi n a­ črtov mednarodnega imperializma smo koroški Slovenci prisiljeni, da tu­ di danes n laljujemo borbo za zdru­ žitev s slovenskim narodom v FLR Jugoslaviji. Nova Jugoslavija nam daje močno zunanjepolitično podporo v naši bor­ bi za osvoboditev, še več — koroški Slovenci občutimo, da nas narodi Ju ­ goslavije podpirajo z vso svojo od­ ločnostjo. z isto odločnostjo, s katero so se borili tudi med vojno proti fa­ šizmu. Nasilje novega fašizma in mednarodnega imperializma nad na­ šim narodnoosvobodilnim gibanjem in vsemi zavednimi antifašističnimi bor­ ci stalno narašča. Okupacijska in avstrijska oblastva nam nasilno jem ljejo najosnovnejše nacionalne in demokratične pravice. Na vsa ta nasilja odgovarjamo in bo­ mo vedno odgovarjali s še odločnej­ šo borbo. Borlia proti novemu fašiz­ mu in mednarodnemu imperializmu vzpostavlja skupno fronto z vsemi na­ prednim i narodi in državami, z vse­ mi napredinii. svobodoljubnimi in mi­ roljubnim i silami, gibanji in ljudm i Slovenci in Slovenke! Antifašisti Slovenske Koroške! V borbi proti novemu fašizmu, pro­ ti hujskačem nove vojne, proti med­ narodnemu imperializmu je prvobor- ka Sovjetska zveza, država delavcev in kmetov, država socializma, ki je uresničila načelo bratstva narodov in ki je za vedno odstranila izkoriščanje človeka po človeku, država, v kateri uživajo tako delavec in kmet kot de­ lovni intelektualec sadove svojega dela. Sovjetska zveza je najmočnejša zaščitnica zatiranih narodov in na­ prednih svetovnih sil. Borbo proti mednarodnemu imperializmu in za pravičen m ir vodijo vse slovanske države in države vzhodne Evrope. Id so vzpostavile resnično demokratično oblast Proti zatiranja s strani mednarod­ nega imperializma in za pravičen m ir se borijo tudi kolonialni in vsi pod­ jarm ljeni narodi sveta. Slovenci!' V naši antifašistični an- fim p erialističn i narndno-osvobodilni borbi stojijo na naši strani delavci in delovni ljudje vsega sveta, ki se bo­ rijo proti socialnemu izkoriščanju, ki se borijo za svoje pravice. Slovenci in Slovenke! Antifašisti Slovenske Koroške! Na dan 1. maja visoko dvignimo zastavo borbe za svobodo in priklju­ čitev k FLR Jugoslaviji! Delovno ljudstvo Slovenske Ko­ roške! Borba za priključitev k Jugoslaviji je borba za socialne pravice delov­ nega ljudstva. Praznujmo 1. maj skupno z naprednim i silami in delov­ nim ljudstvom vsega sveta! Na Tsak zločin novega fašizma in na vsako nasilje bomo odgovorili z okrepitvi­ jo naše pravične borbe! Prvomajski proglas Kmečke zveze za Slovensko Koroško Celovec, 19. apr. Km ečka zveza za Slovensko Koroško je izdala v zvezi s p rip rav am i z a proslavo p razn ik a dela 1. m a ja n aslednji proglas: Z a p razn ik dela In enotnosti delov­ n eg a lju d stv a poziva Km ečka zveza za Slovensko Koroško km ečkega člo­ veka, n a j dostojno p razn u je 1. m aj 1947. leta. S to letja z a tira n i in zasuž­ njeni delovni človek, kmet, delavec in delovni izobraženec bo 1. m a ja sve­ čano proslavil žuljevo d lan u stv a r­ jalca. S to letja tla č a n stv a so sile na- zad n ja štv a rušile zvezo delovnih ljudi, razd irale prirodno povezanost delav­ ca, km e ta in delovnega izobraženca. Jem ale so delavcu kruh, km etu zem­ ljo in delovnega izbraženca ovirale v razvoju te r g a duhovno in gospodar­ sko zasužnjevale.