URN_NBN_SI_doc-60FF5P3L

Vuniverzitetne svete naj bi bili voljeni tudi javnidelavci Druga meduniverzitetna konferenca v Beogradu Zaščitimo naše že izčrpane gozdove L Beograd, 13. marca. Na da­ našnji seji meduniverzitetna konference, ki je v Beogradu, so razpravljali o najnovejšern načrtu zakona o . univerzah. Večina sodelujočih je pouda­ rila, da je ta načrt osnovan na novih načelih družbenega upravljanja in da najbližje rešuje vprašanja upravljanja v teh ustanovah. V razpravi o načelnih od­ redbah so bila mnenja delje- n~ Nekateri so smatrali, da načrtu ni jasno določeno, kak­ šne so funkcije univerzitetne­ ga sveta in uprave, kakor tudi vloga rektorja univerze v upravljanju. Eni so bili za to, da bi bili v univerzitene sve­ te voljeni tudi strokovnjaki in javni delavci, ki delajo izven univerze, da pa seveda ne bi predstavljali večine v svetu. Drugi se niso strinjali s tem, da bi prišli v univerzitetne svete ljudje od zunaj, razen morda predstavniki republi­ ških ljudskih skupščin. Prav tako se niso strinjali s tem, kar določa načrt zakona, da s fakultetami vzporedno uprav­ ljata fakultetni svet, v kate­ rem je zastopana tudi jav­ nost in predavateljski svet. Po mnenju večine udeležencev konference bi to dvojno uprav­ ljanje samo oviralo normalno delo fakultet. Prav tako se mnogi udeleženci niso strinjali z odredbo načrta, ki določa ponovne volitve izrednih pro­ fesorjev in docentov, ker so smatrali, da je zadosti, če so bili le—ti že prej izvoljeni na podlagi strogega konkurza. Tako so se končno spora­ zumeli o tem, da je neobhod- no potrebno popraviti mnoge odredbe tega načrta, da bi bilo družbeno upravljanje univerze čim plodnejše. Večina udeležencev Je za­ vzela stališče, da je treba vo­ liti v univerzitetne svete po­ leg univerzitetnih predavate­ ljev tudi javne delavce tako, da bi med javnimi delavci bili v večini poslanci republiških ljudskih skupščin. Po mnenju nekaterih udeležencev bi tako sestavljen svet omogočal, da bi najvišji republiški organi lahko nadzorovali delo uni­ verz. katere finansirajo. Prav tako je prevladovalo mnenje, da je treba tudi asistentom in študentom omogočiti sode­ lovanje v upravljanju, vendar brez pravic do odločanj a.- Udeležen.ci konference sma­ trajo, da s tem načrtom ni določena vloga univerzitetne skupščine, kot najvišjega or­ gana in da je vloga rektorja univerze padla nä raven se­ kretarja univerzitetnega sve­ ta. Zato zahtevajo, naj se rektorjem določijo večje pra­ vice, z ozirom na tradicijo njihovega položaja in na funk­ cijo, ki jo opravljajo. Prav tako je bilo predlagano, da bi bil na fakultetah samo en organ upravljanja — fakul­ tetni svet, v katerega bi po­ leg predavateljev prišli tudi strokovnjaki iz gospodarskih in drugih ustanov, tako da bi se ti akreditirani člani sveta sklicevali od časa do časa, ka­ dar bi bilo pač na dnevnem redu razpravljanje o splošnih vprašanjih. Konferenca na­ daljuje delo. Ljudska skupština Bosne in Hercegovine sklicana za 22. marca Sarajevo, 13. marca. Predsed­ nik Ljudske skupščine BiH Djuro Pucar Stari je danes skli­ cal sejo Ljudske skupščine za 22. marca. Med drugim bo skup­ ščina razpravljala tudn o pred­ logu družbenega plana in pro­ računa za to leto. Na Beko prispeia vetja kolitina Jare pšenice Beograd, 13. marca. Na Reko je prispela ladja »Pelagija« z 9887 tonami jare plenice, ki so jo nabavili iz kontingenta pomoči ZDA naši državi. Pšenica bo hitro odpremijena v kmetijske rajone, kjer jo bo vsak proizvajalec lah­ ko dobil v zameno za domačo ple­ nico. Plenica je namenjena za seme. Beograjska opera bo gostovala v Avstriji Beograd, 13. marca. Beograj­ ska opera, ki bo kmalu odšla na gostovanje v Švico, je dobi­ la vabilo za gostovanje tudi z Dunaja in Salzburga. Prav ta­ ko je dobila vabilo tudi iz Bel­ gije, kjer so predstave določene za februar prihodnjega leta. Operni ansambel bo izvajal v Belgiji operi »Ero z onega sve­ ta« Jakova Gotvoca ta »Boris Godunov« Modesta Musorgske- ga. Gostovanje slovenskega oktete v državah Zahodne Evrope Ljubljana, 13. marca (Tanjug). Slovenski oktet, ki je konec fe­ bruarja odpotoval v države Zahodne Evrope, je imel v Am­ sterdamu. koncert jugoslovan­ skih narodnih ln umetnih pe­ smi. Po gostovanju na Nizozem­ skem bodo imeli slovenski pevci koncerte v Belgiji ta Franclji, kjer bodo obiskali tudi naše iz­ seljence. Ob koncu turneje bo­ do obiskali tudi London. Novinarji Hrvatske bodo obiskali Beograd in drage kraje Srbije Beograd, 12. marca. V Beograd bo prispelo 23. marca 10 novinarjev, čla­ nov Društva novinarjev Hrvatske. Vrnili bodo obisk tamkajšnjemu no- vinarskemn društvu. Na Kolarčevi univerzi in v domu JLA bodo prire­ dili ust.ibi Časopis s programom s področja politike, gospodarstva, kul­ ture, humorja, športa itd. Pri ustnem časopisu bodo sodelovali: Fadil Ha­ džič, predsednik Društva novinarjev Hrvatske in glavni urednik lista »Vjesnik n srijedu«, publicist Ivo Mi- hovilovič, urednik Borbe Djordje Zel- manovič, urednik Radia Zagreb Ve­ seljko Velčič, komentator Radia Za­ greb Zvonko Letica, urednik Radia Zagreb Hrvoje Macanovič, glavni urednik »Kerenvpuha« Mirko Trišler, karikaturist »Vjesnika« Oto Reisin- ger in dramska umetnica Mira Zu­ pan, članica Hrvatskoga narodnega gledališča v Zagrebu. Razen Beograda bodo hrvatski no­ vinarji obiskali tudi Novi Sad in Kragujevac, kjer bodo tudi priredili uistni časopis. V Beogradu bodo sprejeti pri pred­ sedniku ljudske skupščine Srbije Petru Stamboliču in predsedniku mestnega ljudskega odbora Djurici Jojkiču. V Novem Sadu bodo obiskali Gezo Tikvickega, predsednika izvrš­ nega sveta AP Vojvodine, v Kragu­ jevcu pa Nemanjo Markoviča, ljud­ skega poslanca in predsednika mest­ nega ljudskega odbora. V Beograda bodo obiskali uredništva dnevnih ča­ sopisov, agenciji »Tamjug« in »Jugo- pres« ter Radia Beograd, v Novem Sadu in Kragujevcu pa tudi razna podjetja in zadruge. Ustanovitev združenja založb in časopisov Včeraj je bil Ljubljani usta­ novni občni zbor Združenja za­ ložb in časopisov Slovenije. Za predsednika Združenja je bil iz- ,Y0lj.en Rudi Ustanovilo naj bi se združenje montažnih podjetij Jugoslavije Zagreb, 13. marca. V Zagrebu je zjutraj začela z delom skup­ ščina, na kateri *razpravljajo o možnosti ustanovitve združenja montažnih podjetij Jugoslavie ter o vrsti vprašanj .v zvezi z udeležbo naših podjetij pri de­ lih v inozemstvu. Osnovne na­ loge novoustanovljenega zdru­ ženja naj bi bile v prvi vrsti obdelava tehničnih, ekonomskih in ostalih vprašanj s področja montažne dejavnosti, nadalje zamenjava domačih monterjev za inozemske zaradi izmenjave izkušenj itd. Napoved za nedeljo: V vzhodni Sloveniji delna razjasnitev, ven­ dar še precej oblačno, v zahodni Sloveniji pretežno oblačno, zlasti v alpskem predelu od časa do ča­ sa rahle padavine. Temperatura v notranjosti Slovenije od —0 do +8, na Primorskem od +4 do + 121. Snežne razmere v Sloveniji: Komna 180 am snega, temperatura —80; dom na Veliki planini 50 cm snega; Planica 32 cm snega, tem­ peratura +20. Mladinska organizacija naj bo tam, kjer se mladina zbira in udejstvuj Prva okrajna mladinska konferenca v Celju CELJE, 13. marca. Današnja prva konferenca 215 zastopnikov mladin­ skih aktivistov mesta Celja in oko­ lice, je pomenila važno razdobje za novo mladinsko udejstvovanje. Prve okrajne konference mladine v Celju so se med gosti udeležili še pred­ sednik CK LMS TINE REMŠKAR, sekretar CK LMS FRANČEK MIR­ TIČ, sekretar okrajnega komiteja ZKS FRANC SIMONIČ, zvezni po­ slanec HELENA BOROVŠAKOVA ter republiška poslanca OLGA VRADI­ ČEVA in VINKO ŠUMRADA. Iz številnih poročil je bilo raz­ vidno. da je mladina v Celju mestu in okolici kljub nekaterim pomanj­ kljivostim dosegla lepe uspehe, predvsem v sistemu in vsebini dela, vendar ne moremo iti mimo neka­ terih pomanjkljivosti. Navadno je bilo tako, da so se mladinski aktivi pri svojem delu omejevali zgolj na organizacijska vprašanja. Večkrat pa se zaradi premajhne pomoči ostalih množičnih organizacij niti niso zna­ šli. Uspešno delo z mladino so ovi­ rali tudi drngi vplivi, predvsem kle­ rikalizem, malomeščanstvo in zaosta­ lost. Zaostalost kot žalostna dedi­ ščina pretekle dobe pa ima svoj ne­ gativen pečat na mladini zlasti v kozjanskem in pohorskem predela. Tako je v teh območjih še prečejš- Spričo večmesečnega pomanjkanja lem m mino Industrijske panoge je tajništvo ca gospodarstvo Ote ljudskega odbora Ljubljana - okolica sklicalo včeraj sestanek ozir. posvetovanje, ki so se ga ndeležili pred­ stavniki važnejših potrošnikov iz industrije, gozdnega gospodarstva in zadružništva. Pomanjkanje lesa že zelo nevarno ogroža proizvodnjo pomembnih industrijskih pa­ nog, n. pr. celulozne industrije in papirnic, rudarstva in s tem tudi zadostno proizvodnjo energetskih virov, se pravi, da pomanjkanje lesa ogroža in­ dustrijsko pravzaprav proiz­ vodnjo malone vseh panog naše industrije. Ukrepi, ki so bili storjeni z namenom, da bi pospešili proizvodnjo jamske­ ga in celuloznega lesa na ra­ čun tramov in tankih žagov- cev, so se v praksi izka­ zali za dokaj neučinkovite in neuspešne. Administrativni posegi torej niso dovedli do zaželenega namena. Niti iz­ redna finančna obremenitev vseh tistih, ki so izdelovali konkurenčne vrste lesa in so še naprej tesali trame, ni uspela zagotoviti naši indu­ striji dovolj celuloznega lesa, ne rudnikom zadosti jamske­ ga lesa. Treba se je zamisliti nad tem, da so imeli vsi ti ukrepi za posledico zgolj po­ dražitev tramov in nič dru­ gega! Kako zelo gospodarsko škodljiv obseg je zavzela pre­ tirana izdelava tramov in dro­ gov, nam nazorno povedo po­ datki o odpremljenju teh vrst lesa iz zadružnega sektorja lesne trgovine v prvih dveh mesecih letošnjega leta. V okraju Ljubljana - okolica je bilo n. pr. odpremijenih nad 3500 kub. metrov tramov ter nekaj manj kot 700 kub. me­ trov jamskega in celuloznega lesa; kar 82°/« odpremljenega lesa je bilo torej stesanega In le 17%i lesa je ostalo za dru­ ge, nujnejše potrebe. V trame bi smeli stesati največ 59V» že omenjene količine lesa. Janu­ arja in februarja je bilo v okraju Ljubljana - okolica iz­ delanih za okrog 40°/« preveč tramov! Zaskrbljenost vzbuja nadalje ugotovitev, da so za­ druge v okraju Ljubljana - okolica dobavile v prvih dveh mesecih letos naši celulozni industriji le en sam vagon celuloznega lesa. (Na žagah je čedalje več tanke oblovine, ki še ne zasluži imena »hlodo­ vina«. To sekanje je podobno klanju plemenske živine. S tem imamo ne samo škodo v gozdarstvu, podraži se tudi žagarska proizvodnja, poslab­ ša se kakovost izdelkov, da ne govorimo posebej o posledicah v industriji. Zakon ponudbe ln povpra­ ševanja v lesni trgovini ne deluje tako kot bi bilo želeti. Od 140 vagonov tramov in nje število nepisneme in polpismene mladine. Mladina tudi vse premalo posega v družbeno problematiko. Nobenega udejstvovanja ni čutiti niti v uprav­ nih odborih kmečkih zadrng niti ▼ organih delavskega upravljanja ter v organih ljudske oblasti. Da je tako, je iskati vzroke na eni strani v premajhnem zaupanju starejših do mladega naraščaja, na dru^i strani pa tudi, da je mladina prejšnje za­ upanje z nedelavnostjo izgubila. Da mladinska organizacija pred­ vsem na vasi ni dosegla vidnejših uspehov, ne kaže samo defstvo, da je v celjskem okoliškem okrajn öd okoli 10.000 mladincev le 3400 članov LMS. Tudi konferenci je iz okolice prisostvovalo le 7 delegatov kmečkih aktivov. Druga stran pomanjkljivega dela zlasti vodstva mladinske orga­ nizacije pa je vidna v poročilu, da v celjskem okraju večje število mla­ dincev dela v najrazličnejših dru­ štvih, kakor pa je samih članov LMS. Ob koncu so izvolili tudi 31 član­ ski okrajni komite ter poslali reso­ lucijo ljudski skupščini Slovenije, v kateri predlagajo, naj se predlog o obveznem šolanju kmečke mladine v kmečkih gospodarskih šolah uza­ koni. M. B. Izredno zasedanje delav­ skega sveta Triglav-filma Včeraj je delavski svet Triglav- filma na izrednem zasedanja pre­ tresal argumente Združenja filmskih proizvajalcev Jugoslavije, ki jih je sprejelo brez sodelovanja slovenske­ ga zastopnika glede na predloge za novo uredbo o proizvodnji filmov, ki bo izšla. Delavski svet Triglav- filma se je izrekel proti sledečim trem osnovnim argumentacijam ime­ novanega združenja: da naj se uve­ de nekakšna okorna oblika družbene kontrole, da ie sodelovanje filmskih delavcev svobodne profesije nepo­ trebno v upravljanja proizvodnega podjetja in končno, da je potrebna ločitev baze od proizvodnega centra. Družbena kontrola, kakršno si je zamislilo Združenje, bi samo zavi­ ralo proizvodnjo, kakor bi taka kon­ trola škodovala n. pr. ostalim pod­ jetjem, Litostroju, Jesenicam itd., ko bi imel vankao, četudi laik, pra­ vico predlagati in odklanjati.' Film­ ska stroka je tako specifična, da je le malo ljudi, ki bi lahko koristno sodelovali, a prav gotovo bi širina ne rodila dobrih posledic in dosegla nasprotno od nameravanega. O tem ima Triglav-film dovolj izknsenj iz polpretekle dobe. Kontrola družbe se danes do največje podrobnosti izvaja preko Narodne banke, t. j. finančno nmetniško-idejno pa bi Jo - moral izvajati zmdžen Umetniški svet, v 'katerem so strokovnjaki in agilni' Člani drugih forumov. Treba je torej urediti to vprašanje, s čimer bi ob največji elasticitetl proizvodnje ostalo zagotovljeno tudi uspešno fi­ nančno gospodarstvo. Delavski svet se je Izrekel za so­ delovanje s svobodnimi filmskimi delavci, ki so prej s svojim delom, a v preteklem letu pri sodelovanju v upravljanja podjetja prispevali konstruktivni delež. Da je tako so­ delovanje samo v korist in da naj tako ostane tudi v bodoče. Ločitev proizvodne baze (laborato­ rijev, ateljejev in servisa) od pro­ izvodnega centra (umetniŠko-idejna m finančna stran) je sicer v per- X r - 1» «dal J ne^a^ razvoja sloven- Zato bi kakršna koli cepitev pod­ jetja in s tem slovensko filmsko proizvodnjo samo slabila. Treba pa je izboljšati delo na nekaterih sek­ torjih, a kadar bo podjetje dozorelo, bo sledila ločitev sama po sebi kot najbolj smotrni ukrep. Glede na posebno stališče sloven­ ske filmske proizvodnje z njenimi boljšimi pogoji sodelovanja vseh filmskih ljudi — tehnike in umet­ niškega sektorja, glede na doseda­ nje razmeroma uspešno ravnanje z zaupanimi sredstvi, je tak sklep de­ lavskega sveta povsem v skladu z dosedanjim razvojem, ki se v mno­ gih pogledih razliknje od ostalih proizvodenj v državi kot rezultat različnih poti k istemu cilju: izde­ lati dobre filme, ki bodo vračali in množili vložena finančna sredstva. Zaradi vsega tega se delavski svet Triglav-filma izreka proti argumen­ tacijam Zveze filmskih proizvajalcev Jugoslavije in pričakuje, da bo nje­ govo »tališče upoštevano. drogov, ki »o Jih zadružna podjetja dobavila v letošnjih prvih dveh mesecih, so poslala le 28 vagonov na postaje, kjer so take pošiljke še smotrne, ves ostali les pa je potoval iz Čudnih vzrokov mimo hrva­ ških in bosanskih virov isto­ vrstnega lesa. Križne prevoze so zlasti pospeševali: Lesno podjetje - OZZ Kamnik, kme­ tijske zadruge Dolenji Logatec, Skaručna, Podtabor in Rov­ te, pa tudi nekatere druge. Namen včerajšnjega posve­ tovanja na okraju Ljubljana - okolica glede primanjkljaja celuloznega in jamskega lesa je bil predvsem ta, da bi našli spričo sproščenega lesnega tr­ ga določene ukrepe, ki bi omejevali oziroma prepreče­ vali take in podobne gospo­ darsko škodljive pojave. Inž. Brinar je svoje poročilo končal z naslednjo tehtno ugotovit­ vijo: »Direktor podjetja, pred­ sednik zadruge ali pa usluž­ benec zadružne zveze ne sme biti le borec za čimboljši fi­ nančni uspeh v ok' iru svo­ jega podjetja, marveč mora biti obenem tudi borec za na­ šo splošno gospodarsko poli­ tiko in mora pomagati smotr-. no usmerjati naš vedno red­ kejši ter zato tembolj drago­ ceni zaklad — to je les.« V razpravi so ugotovili, da so nekateri naši strokovnjaki uverjeni, da les na našem še nima prave cene (čeprav je rezan les že stokrat dražji kot pred vojno!) v primeri s cenami lesa na tujih trž ščih in v zvezi z našimi potreba­ mi po lesu ter vrednostjo, ki jo ima les za nas. Vendar ne smemo dopustiti, da bi se les še naprej dražil, ker bi to ob­ čutilo celotno naše gospodar­ stvo v podražitvi cele vrste Izdelkov in bi se to odražalo v poslabšanem življenjskem standardu. Na eni strani je tu zakon ponudbe ln povpraševanja, ki naj bi ga spoštovali v vseh primerih, na drugi strani pa je ogrožena cela vrsta indu­ strijskih panog. Izdelal; naj bi račun, kaj bolj ogroča živ­ ljenjski standard. Vsekakor je redna proizvodnja predpogoj življenjskega standarda. Ra­ zen tega pa je treba upošte­ vati tudi dejstvo, da sekamo še vedno enkrat več lesa kot znaša naravni prirastek. Pred- ’ stavnlki najbolj ogroženih go­ spodarskih panog in zadružnih podjetij iz Ljubljane - okolice so včeraj odločno zahtevali čimprejšnjo veljavnost novih predpisov o prometu z lesom, registracijo podjetij, ki smejo kupovati in prodajati les itd. Zlasti predstavniki industrije so se soglasno izjavili za uvedbo neke vrste distribucije na našem lesnem tržišču. Ta povratek k staremu so neka­ teri ostro obsojali sklicujoč se na 4. člen uredbe o gospo­ darskem združevanju, ki naj bi pomagala rešiti sedanji pri­ manjkljaj jamskega in celu­ loznega lesa. Gozdna gospo­ darstva, zadružna podjetja 'in predelovalni obrati naj bi tvo­ rili posebno telo, ki bi poma­ galo pravilneje razdeljevati les. S tem se nekateri niso strinjali, češ da je to popol­ noma novo in da imamo na našem lesnem tržišču že po­ žar, ki ga ne smemo gasiti z novimi še nepreizkušenimi sredstvi, temveč ga moramo s starimi, ki so se že obnesli v praksi. Sprva se je izjavilo za uved­ bo distribucije le 12 od 28 navzočih. Nekateri so bili bolj naklonjeni, da bi zadružnim podjetjem in drugim odvzeli ves dobiček, ki ga imajo pri trgovini z lesom, tretji pa združevanju zainteresiranih potrošnikov. Ko so podrob­ neje razčlenili pojem nove distribucije, ki ne bi bila po­ dobna stari monopolistični in bi se odražala predvsem v tem, da bi distributirali les na pa­ nju ozir. pri izdajanju sečnih dovoljenj (za jamski les, za celulozo itd.) je glasovalo 19 navzočih za uvedbo tega na­ čina. O načinu razdeljevanja lesa so predlagali, naj bi do­ ločili tudi to, koliko lesa bo dobila celulozna industrija, koliko rudniki in predeloval­ na industrija. Nadalje so pred­ lagali ukinitev manjših žagar­ skih obratov ter izdajo uredb in predpisov, ki naj bi omejili sedaj zelo razširjeno trgova­ nje z lesom, ki je pravzaprav molzna krava za dobičke. — Predlogi potrošnikov jamske­ ga in celuloznega lesa bodo nekoliko izpopolnjeni vseka­ kor pripomogli sekretariatu za gospodarstvo LR Slovenije k lažji in boljši odločitvi. J. K. i Ali pouk glasbe ni potreben? Letovanje na Pagu zastonj Vam Je všeč Novcija na otoku Pagu? Brez prihrankov ste za letni dopust? Nič ne skrbite! Za dva tedna boste lahko odpotovali v Novaljo na Pag, če se boste udeležili prvomajskega nagradnega natečaja v »Slovenskem poročevalcu«. Križanke smo že zapeli objavljati, Ce boste zamudili še dve, tri, se Vam bodo lepe nagrade izmuznile iz rok. Kmetijska zadruga v Novalji nudi brezplačno 14- dnevno bivanje v svojem gostišču za dve osebi ter Vam plača tudi vožnjo do No- valje in nazaj. To je le ena izmed mnogih dragocenih nagrad, ki Jih bodo dobili izžrebani reševalci naših nagradnih kri žsok. (Glej križanko na S. strani.) i toAvujo sio e - , m,l£e, Proizvodnje. Trenutno ni aktanlna, ker mora Triglav-film z ozirom na izselitev iz trnovskih ate­ ljejev letos šele graditi svojo bazo. IZ KOPRA Koper, u . marca. L jubitelji le- talskega Sporta koprskega okraja J 1. že delj časa želeli aktivno udejstvovati v tem lepem športu. Kot smo izvedeli, bodo njih želje verjetno kmalu uresničene z ure­ ditvijo športnega letališča v bli­ žini Kopra. Na pobudo tukajšnje ljudske tehnike bo v nedeljo pri­ šla v Koper kom isija letalske zve­ ze Slovenije, ki bo s strokovnjaki ? K°Pra izbrala prostor za leta­ lišče, ki bo dolgo 1200 m, med Se­ medelo in Škocjanom . Na njem bodo lahko pristajala športna, tu­ ristična, m otoma In Jadralna le­ tala. v kolikor bo kom isija so­ glasna v izbiri prostora, bodo ta­ koj priččli z ureditvijo letaličča in z gradnjo hangarja, ljudska tehnika pa bo na novem letališču organizirala pouk Jadralnega ln motornega letalstva ter padalstva. * Delovni kolektivi v bujskem okraju nadaljujejo s predvolilni­ mi sestanki za nove delavske sve­ te. Do konca tega meseca bodo Izvolili delavske svete v 27 pod­ jetjih. Kandidate za nov delavski svet so doslej že izbrali v pod­ jetju Boksit in Vino-eksport v Umagu, v tovarni »Vladimir Gor- tan« v Novem gradu ter v to­ varni ribjih konserv »Dragonja«. * Izvozna podjetj a koprskega okra­ ja so januarja in februarja izvo­ zila 2.153.195 kg raznega blaga v vrednosti lll.761.000 din. Največ blaga je Izvozilo podjetje »Della- maai«, In sicer za 60 m ilijonov di­ narjev. Dellamari Izvaža proizvo­ de ribje predelovalne industrije v enajst držav. Letos Je razširilo svoj trg tudi v Kalifornijo, ka­ m or Je pred kratkim izvozilo prvo količino konzerviranih filetov. V prvih dveh mesecih le bil izvoz za okoli 10 m ilijonov višji od uvoza. • Nemški inženirji že montirajo nove stroje v tovarni ribjih kon­ serv »Ampelea« v Izoli. Z novim i stroji se bo dvignila proizvodnja te tovarne za okoli 100 odstotkov. K o bodo stroji montirani, bodo nemški inženirji Imeli tudi tečaj za tujakšnje in Jugoslovanske strokovnjake ribje predelovalne Industrije. * . Te dni to bili v Kopm predstav­ niki nemfldh tovarn ir Darmstadta, ki so s pooblaščenci v tovnrni >Arri- f oni« v Izoli ‘sklenili pogodbo za do- avo modemih strojev za predelo­ vanje paradižnikove mezge, sokov in raznih marmelad. Stroje v vrednosti 40 miliionov dinarjev bodo montirali pinija letos, obratovati pa bodo --a- čeH <e nred 'glavno sezono paradiž- nikov. To je prvi večii korak k pre- osmeritvi tovarne ribrih konzerv A tovarno predelovalne industrije. Oti redukciji glasbenega' po- - uka na gimnazijah, ki jb je z letnim semestrom odredil Svet za prosveto In kulturo, je slednjemu ljubljanska Akade­ mija za glasbo sporočila svo­ je stališče, ki se z omenjenim ukrepom ne strinja. V svojem sporočilu navaja vodstvo Aka­ demijo vrsto tehtnih argu­ mentov. Učni načrti naših gimnazij so nedvomno preobsežni in učence preobremenjujejo. Za­ to je prav, da se je začel pouk urejevati bolj racionalno. Ven­ dar rešitev, s katero se je re­ duciral že tako omejeni glas­ beni pouk, ni pravilna in ne koristi nalogam ter ciljem, ki jih mora zasledovati naša srednješolska vzgoja. Glasba bi se morala poj­ movati kot del splošne izob­ razbe srednješolskega absol­ venta. Temu cilju v dosedanji obliki pouka, ko je bila ome­ jena samo na nižje razrede, ni bilo ustreženo. Nerazumlji­ vo je, da srednješolec nima možiiosti in prilike, da bi se med svojim šolanjem, podob­ no kot na drugih področjih, seznanil z osnovnimi razvojni­ mi principi ter najpomemb­ nejšimi dejstvi in osebnostmi domače in svetovne glasbene zgodovine. To pomanjkljivost, zaradi katere kasneje ne more najti odnosa do glasbe in se okoristiti z njeno družbeno vrednostjo, marsikdo občuti kot krivico, ki ji je iskati vzroka v srednješolskem si­ stemu. Na drugi strani mora slu­ žiti glasba estetskemu in etič­ nemu oblikovanju doraščajo- čega človeka. V naši sociali­ stični družbi to vzgojno vred­ nost glasbe poudarjamo, ven­ dar ji v vzgoji ne dajemo ustreznega mesta. Treba je spomniti na vpliv, ki ga ima na mladega človeka jazz. Mnogo se je o tem teoretizi­ ralo, ostalo pa je le pri be­ sedah. Očividno nihče ne po­ misli, da je edina pot za zmanjšanje takih vplivov, s tem pa zl dviganje ter utr­ jevanje etičnih elementov ta, da mladini nudimo možnost spoznati resno, plemenito glas- tio. K temu bi moral in mogel srednješolski pouk bistveno prispevati. Dejstvo je, da se število koncertnih poslušalcev iz vrst mladine vse bolj krči. Tudi tu bi obsežnejši glasbeni pouk lahko Izdatno pomagal. Naša srednja šola bi morala omo­ gočiti svojemu učencu, da se čim bolj seznani z glasbeno umetnostjo in si do nje ustva­ ri pozitiven odnos. Za ta na­ men bi bil seveda spet po­ treben glasbeni pouk, ki bi še sistematično posluževal vseh modernih sredstev in ki in tako , po eni strani pri­ speval k vzgoji našega mla­ dega rodu, posredno pa tudi spodbujal razvoj našega re­ produktivnega in produktiv­ nega glasbenega življenja. Nedvomno so trenutno še nekatere težave v gimnazij­ skem glasbenem pouku. Teh pa enako kot za druge učne discipline ne gre posploševati. Akademija za glasbo si zad­ nja lete zelo prizadeva, da bi s e , dvignila praktična porab- nost novih učnih kadrov, in je v tem pogledu dosegla že tehtne uspehe. Ni pa seveda nobenega dvoma, da so do­ sežki pedagoških prizadevanj učnih kadrov tudi na glasbe­ nem področju še zlasti od­ visni od pedagoške prakse, pa tudi od veljave, ki jo ima ozi­ roma naj bi jo imela glasba v gimnazijskem učnem siste­ mu. 2e doslej, ko je bila ome­ jena na nižjo gimnazijo, se ni mogla ponašati s svojo po­ zicijo, tem manjše pa so te možnosti danes. Ta moment je treba upoštevati pri raz­ mišljanju o bodoči obliki glas­ benega pouka na naših gimna­ zijah, ki bi moral biti eno najuspešnejših sredstev za re­ alizacijo tako pogosto nagla- ševane demokratizacije glas­ bene umetnosti in ki bi moral usposabljati gimnazijskega ab­ solventa, da bi v praktičnem življenju tudi s te strani znal prispevati k našim prosvetnim ciljem. Akademija za glasbo nada­ lje citira sklepe in priporo­ čila lanskega mednarodnega kongresa za glasbeno vzgojo, ki je glasbo označil kot naj­ bolj učinkovit jezik za spo- *•••••»•»•• h #»•••«•»••. znavanje med narodi. Za pol­ no realizacijo njene vzgojne vrednosti pač ' ne zadoščajo glasbene šole, ki zajemajo le majhen odstotek naše mla­ dine, doseže jo lahko samo smotrna glasbena vzgoja na gimnazijah.- Akademija za glasbo se ne spušča v presojo, kje in kako naj se izvede redukcija učnih ur in načrtov, vztraja pa pri tem, da redukcija ne sme za­ deti glasbenega pouka. Na­ sprotno, treba je stremeti k njegovemu razširjenju. V zvezi z vsem povedanim, postavlja Akademija za glas­ bo dva konkretna predloga: že izvedena redukcija naj se razveljavi, dodatno pa naj se v šestem in sedmem razredu gimnazij uvede po ena teden­ ska ura za pouk glasbe. Konč­ no prosi, naj se v komisijo za izdelavo gimnazijskih pred­ metnikov in na zadevna zase­ danja Sveta za prosveto in kulturo pritegne ustrezen glas­ beni strokovnjak. DEVIZNI TEČAJI Na dev. obračunskem mestu v Ljubljani so bili dne 13. marca zaključki po naslednjih tečajih: angl. funt 2550 (2664.50, 2552.77, 203); franc, frank 240 (239.20, 239.55, 179); ital. lira 132 (131.53, 129.70, 170); holand. forint 21.520 (22.018.57, 23.428.57, 196); obr. dolar Avstrija — (899.52, 950, 216); obr. dolar Iz­ rael — (_ , 610, 103). OPOMBA: Številke v oklepaju pom enijo; 1. število predhodni srednji tečaj FLRJ posebnega se­ stanka; 2. število srednji tečaj FLRJ posebnega sestanka, 3. šte­ vilo ažio v °/e, črtica za označbo devize pomeni, da v tej devizi ni bilo zaključkov v Ljubljani. SITUACIJA: NB je dala v p ro­ dajo precej majhne količine de­ viz, ki zdaleka niso pokrile pov­ praševanja. Tečaji niso m nogo nad prejšnjim i povprečnim i na rednem sestanku. Roznašolke pridne in vestne, za š išk o in mesto sprejme takoj uprava »S lovenskega poročeva lca«, Tomšičeva 5. 1 Računovodjo z najmanj 5-letno prakso v industrij i š č e m o za takojšnji nastop ali s 1. aprilon PLACA PO TARIFNEM PRAVILNIKU. PONUDB Z OPISOM DOSEDANJEGA DELA POSLATI N/ TOVARNAMESNIH IZDELKOV - P o s t o j a