URN_NBN_SI_doc-60FF5P3L

Bojkot predavanj na gradbeni fakulteti Z b o ro v a n je š tu d e n to v g ra d b e n e fa k u lte te p r e d p o s lo p je m s t a r e T e h n ik e - O b v e stilo u n iv e r z ite t­ n e g a o d b o ra ZŠ J s lo v e n s k i ja v n o s ti O vodnem gospodarstva bo treba izdati več predpisov Ljubljana, 11. dec. Kot smo že poročali, so danes ob 7. u ri lju t raj začeli študenti gradbene fakultete svoj dvodnevni boj­ kot predavanj s tem, da bojko­ tirajo le predavanja v okviru lastne fakultete, ne pa tudi pre­ davanj predvojaške vzgoje, iz­ pitov in predavanj, ki jih obi­ skujejo skupaj s študenti osta­ lih fakultet. Opoldne so se zbrali pred po­ slopjem stare Tehnike poleg Srednje tehnične šole. Zbranim študentom so spregovorili pred­ sednik Združenja gradbenikov na TVS Ivo Šemrl, predsednik univerzitetnega odbora ZŠJ J a ­ nez Šinkovec te r člana združe­ n ja Kodelja in Mikoš. Eden iz­ med govornikov je prečital naj­ prej dopis dekanata gradbene fakultete, za katerega pa so se študentje izjavili, da ga ne mo­ rejo imeti za odgovor na svojo peticijo, k er je v njem le redo- sled zadnjih dogodkov na grad­ beni fakulteti in nič drugega. Govorniki so nadalje poudarja­ li, da so nerealna dolžina študi­ ja in nerealni študijski progra­ mi na TVŠ družbena vprašanja, najm anj pa stvari, o katerih imajo študentje na TVŠ polno pravico razpravljati. K er fakul­ tetne oblasti kljub temu, da tra ­ ja razprava okoli teh vprašanj že leto dni in več, doslej niso pokazale niti potrebne volje, da bi se ta vprašanja kolikor toliko zadovoljivo rešila v skla­ du z vsem ostalim razvojem p ri nas, niti nimajo za potreb­ no, da bi dale vsaj odgovor na peticijo, izročeno 24. novembra t. 1 ., študentom gradbene fakul­ tete ni preostalo drugega, ka­ kor da so prešli k ostrejšim ukrepom . Kot študetje, ki niso več šolarji, temveč zreli ljudje in državljani FLRJ in še pose­ bej kot politična organizacija, ki ima ne le pravico, temveč tudi dolžnost, da se zanima za pereča družbena vprašanja, pri katerih problemi naših visokih ; šol ne morejo biti izvzetek, pa Profesor Plemelj 80-telni k Pred doeml leti smo proslavljali petdesetletnico akademskega dela akademika univ. profesorja dr. Jo­ sipa Plemlja, letos pa s spoštovanjem njegov častitljivi jubilej, ki ga do­ življa v aktivni službi na univerzi in na tehnični visoki šoli kakor o zasmeh svojim osmim križem , ki jih prenaša v popolnem zdravju in sve­ žosti. O delu in življenju akademika Plemlja je bila javnost obveščena že ob raznih prilikah. Naj samo osve­ žim o nekatere podatke. Področje njegovega dela so dife­ rencialne enačbe, teorija Fredholmo- ve funkcionalne enačbe, teorija po­ tenciala, funkcijska teorija, teorija števil algebra. S svojimi matematič­ nim i deli in o osebnem stiku si ni pridobil slovesa samo med svojimi vrstniki, am pak tudi pri starejših, vidnih in odločujočih matematikih. T a sloves si je tudi ohranil do na- nasnjih dni. Za svoja matematična dela je dobil leta 1910 nagrado Ja- blanooskijeve družbe znanosti v Lip- skem , l. 1912 pa nagrado Riharda Liebena, ki m u jo je podelila A ka­ dem ija znanosti na Dunaju. O nje- f ovi sedanji svežosti priča njegova 'eorija analitičnih funkcij, ki jo je letos izdala Slovenska akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani. Za svoje delo je prejel tudi visoke akademske časti: 1. 1923 je postal dopisni član Jugoslovanske akademi­ je v Zagrebu. I. 1930 Akademije Nau­ ka v Beogradu. Redni član SAZU v Ljubljani je od njene ustanovitve da­ lje. Rodil se je 11. decembra 1S?3 na Bledu. Gimnazijo je obiskoval v •Ljubljani v letih 1386 do 1894. Na univerzi na Dunaju je od l. 1894 do 1898 študiral matematiko. Pro­ moviral je l. 1898. Istega leta je bil nastavljen za računarja v >Grad- messungs bureau « na Dunaju. Nato •je študiral eno leto o Berlinu in eno leto o Götingenu. Po vrnitvi je bil nastavljen v dvorni biblioteki na •Dunaju. L. 1906 je bil tudi asistent na tehniški visoki šoli na Dunaju. L. 1907 je postal izredni profesor na univerzi v Cernovicah in l. 1993 redni profesor. Od l. 1919 je redni profesor na univerzi v Ljubljani. V šol. letu 1919-20 je bil njen prvi rektor. Poleg izredno visokega smisla za znanstveno delo ima prof. Plemelj tudi veliko veselje za poučevanje. Prav to veselje in jasnost njegove razlage sta vzrok njegovim velikim pedagoškim uspehom. Velike so zasluge akademika Plem­ lja za slovensko znanost in kulturo, nič manjše pa niso zasluge n njego­ vem učiteljskem delu. S spoštova­ njem smo njegovi učenci gledali o njem velikega posredovalca med ma­ tem atiko in med nami. bil nam je pomemben člen v verigi velikih ma- lem at ikon. Prof. Plemlju ob njegovem živijen §kem prazniku iskreno čestitamo. A. 2 . prav gotovo zaslužijo, da bi ir oral imeti svet fakultete za gradbeništvo in geodezijo dru­ gačen odnos do njih, medtem ko je odklanjanje odgovora akt omalovaževanja in nikakor ne spada med napredne pedagoške metode. Na zborovanju je poročal tudi Boris Mikoš, ki se je pravkar vrnil iz Beograda, k jer je p ri­ sostvoval skupščini beograjske študentske organizacije, na ka­ teri je med drugim član zvez­ nega izvršilnega sveta Rodoljub Čolakovič v razpravi ugotovil, da stanje na naših visokih šolah ni dobro. Rodoljub Čolaković je nadalje tudi obljubil, da bo zvezna ljudska skupščina že v naj bližji prihodnosti razpravlja­ la o novem univerzitetnem za­ konu, ki pa vseh vprašanj na naših visokih šolah vendarle še ne bo mogel rešiti, bo pa omo­ gočil njihovo hitrejšo rešitev. Studentom gradbene fakultete se je danes pridružilo tudi Združenje študentov arhitektu­ re na TVS, ki so v znak soli­ darnosti s svojimi tovariši na gradbeni fakulteti prav tako za­ pustili eno izmed svojih današ­ njih predavanj. S k le p i L k o n g r e s a h id r o le h n lč n e s e k c ije d r a i t v a g r a d b e n ih in ž e n ir je v i n te h n ik o v J u g o s la v ije De! študentov gradbene fa k u lte te Tehniko. n a zborovanju pred staro S t o v e n s k i j a v n o s t i Javnosti je že preko dnevnega časopisja znano, da je Zveza 'štu­ dentov na gradbeni fakulteti v Ljublajni proglasila bojkot pre- dvanj. Dolžni smo, da najemu ljudstvu povemo zakaj je prišlo do tako ostrega ukrepa. Na naši Tehniški visoki šoli je pereč problem — dolžina študija, po 7 let in več, še posebej pa čudni odnosi, ki vladajo do poli­ tične organizacije Zveze študentov Jugoslavije. Študentje občutimo to dolžino študija, saj se s tem pojavlja cela vrsta socialno ekonomskih težkoč, kar škoduje tudi našemu narod­ nemu gospodarstvu, propadajo namreč inžinerska leta, krediti, namenjeni taki dolžini študija, pa bi se lahko koristneje porabili za dvig naših znanstvenih ustanov. To ni več ozek šolski problem, prerasel je okvir in postaja iz dneva v dan bolj pereč splošno družbeni problem. Naša organizacija je na te pro­ bleme opozarjala fakultetne orga­ ne, Svet za znanost in kulturo, pa tudi naša javnost je bila o tem že večkrat obveščena. Svet za zna­ nost je razumel naše zahteve, od­ ločitev pa lahko podajo le viso­ košolski organi. Vsa naša opozar­ janja na ta problem, konference, na katerih smo o tem govorili, vloge, ki smo jih pošiljali na fa­ kultetne organe in drugi ukrepi pa so bili večinoma neuspešni. Vča­ sih je prišlo do malenkostnih po­ pravkov v učnih načrtih, kar pa je le krpanje. Nikoli pa se ni ta problem reševal načelno, od osno­ ve navzgor. Prav posebej pa je ta problem pereč na gradbeni fakulteti, kjer je študij med najdaljšimi na TVŠ in kjer kaže fakultetni svet raz­ meroma najmanj razumevanja za c te probleme. Zakaj na kemijski fakulteti Tehniške visoke šole lahko v miru in uspešno rešujejo vsa ta vprašanja? Ne moremo se znebiti misli, da so temu krivi subjektivni vzroki. Združenje na gradbeni fakul­ teti že dve leti prejema razne ob­ ljube o ureditvi študija. Razen malenkostnih popravkov pa se stanje ni bistveno spremenilo. Študenti so zato stvar postavili odločneje, izgubili so zaupanje v dosedanje obljube, ter zahtevali, da fakultetni svet v roku 10 dni odgovori na njihove vloge. Od­ govora ni bito, po ponovnem po­ daljšanju roka pa se tudi ni stvar izpremenila. Študente so le sezna- V dneh od 4. do 6 . decembra je bil v Opatiji I. kongres hidro- tehnične sekcije DIT Jugoslavi­ je. Na kongresu so Inženirji, tehniki, agronom i in pravniki razpravljali o perečih vpraša­ njih, ki ovirajo norm alen potek dejavnosti vodnega gospodar­ stva. O tem je ibilo na kongresu več referatov. V tem i o vodni zakonodaji so bile prikazane predvsem težave, ki nastajajo zaradi pomanjka" nja pravnih predpisov. Skoraj neverjetno je, da se mora n. pr. Slovenija še vedno posluževati madžarskega in starega av strij­ skega zakona o vodah iz leta 1872. Tudi v drugih republikah n i stan je p rav nič boljše. Na kongresu so sklenili, da je treb a čim p rej izdati zakon o vodah. P ri izdelavi osnutka r.-aj poleg zvezne kom isije za gospodarstvo sodelujejo tudi vse republike. K er p a zakon o vodah ne bo ta­ ko hitro izšel, je treb a Izdati brez odlašanja naslednje p ravn e predpise: uredbo o organizaciji organov za vodno gospodarstvo, zakorj o vodnogospodarskem skladu, uredbo o izdelavi vod­ nogospodarskih osnov In uredbo o vodopravnem postopku, k ar je v neposredni povezavi z novimi gospodarskimi predpisi. K ar se tiče izpopolnitve orga­ nov vodnega gospodarstva, je kongres poudaril, da je potreb­ no organizacijsko izpopolniti zvezno komisijo za vodno go­ spodarstvo te r organizacijo v tistih republikah, k je r je ta po­ m anjkljiva: zlasti je treb a orga­ nizirati uprave za vodno gospo­ darstvo, k a r velja edino za Slovenijo. Velik uspeh ljubljanske Drame v Zagrebu V o k v iru p ro slav šestd eset­ le tn ic e M iro slav a K rle ž e je H rv a tsk o n a re d n o kazalište v Z agrebu p rire d ilo gostovanja n aro d n ih gledališč iz B eogra­ d a in L ju b lja n e V si tr ije a n ­ sam b li so v dneh 7., 8 . in 9. t. m. o d ig rali celotni K rležev ciklus o G lem bayevih. S loven­ sko n arodno gledališče, k i je gostovalo z AGON IJO v re ­ žiji V lad im ira S k rb in šk a in v zasedbi S tan eta S ev erja, Save S ev erjev e, M arije N ablocke te r V lad im ira S k rb in šk a, je njali s sklepi študijske komisije, ki pa ni merodajna za dokončno ureditev študija, fakultetni svet pa je molčal in še danes molči. Tako ignoriranje politične or­ ganizacije smatramo za skrajno nezdrav in konzervativen odnos. Naši člani so polnoletni držav­ ljani, imajo pravico postavljati probleme in na njih dobivati od­ govore. Padale pa so izjave, da študentje nimajo pravice govoriti o stanju na fakultetah, še manj pa zahtevati. Mi pa se vprašamo, kdo naj tedaj o tem razpravlja, če ne ravno mi, ki vse to občutimo na lastni koži in vsa naša javnost, ki vzdržuje te ustanove? Kaže pa se tendenca razpravljati to v čim ožjem krogu, brez sodelovanja javnosti. Slovensko javnost vprašamo, ali ima politična organizacija pravico razpravljati o problemih P ° p rv ih poročilih doseglo in ali lahko zahteva odgovore na P ra v izred en uspeh. S tem je postavljena vprašanja. Prepričani lepo p risp ev alo ■ k počastitvi ..................................... ..... " a v to rja te r rep rezen tiralo na­ šo gledališko um etnost. smo, da bodo vsi delavni ljudje na to vprašanje odgovorili pri­ trdilno. ‘Sj Menimo da gre tu ra družben problem in vprašanje odnosov v socialistični družbi. Univerzitetni odbor Zveze študentov V času gostovanja je u p ra ­ v a H rv atsk eg a narodn eg a k a ­ zališta p rire d ila tu d i sprejem za b eog rajsk e in' lju b ljan sk e igralce, v ho telu P alace pa jih je sp re je l M iroslav K rleža. O tvoritev r a z s ta v e o Em ila Zolaja L jubljana, 11. dec. Opoldne je bila v prostorih Narodne in uni­ verzitetne knjižnice odprta raz­ stava o Emilu Zolaju, ki jo je organiziral Francoski Inštitut v Zagrebu ob sodelovanju Univer­ zitetne knjižnice za počastitev petdesetletnice sm rti velikega francoskega romanopisca. Naj­ prej je prisotne, med katerim i so bili najvidnejši predstavniki kulturnega življenja, pozdravil upravnik dr. Mirko Rupel. Za njim je spregovoril direktor Francoskega inštituta v Zagre­ bu gospod Beis. Končno je z iz­ črpnimi izvajanji osvetlil raz­ stavljeno gradivo gospod Marcel G irard, direktor višjega študija v Francoskem inštitutu v Lon­ donu. Razstava obsega fotogra­ fije, reprodukcije in tiske, ki nazorno ilustrirajo življenje ln delo Emila Zolaja. Gradivo je razdeljeno v poglavja, ki pona­ zarjajo okolje, v katerem je ŽP vel, vsa različna področja nje- Stanovalci mestnih blokov vŠiški onajemninah Pametna rešitev plačevanja najemnin je nujno potrebna bilo do smaha, zlasti še, k er je ▼ vseh sosednih, solidneje zgrajenih blokih z mnogo boljšim i in udobnej­ šimi stanovanji najem nina znatno nižja. Zato so stanovalci zahtevali poja­ snila od tov. Jelenca, toda tega ni bilo, čeprav so ga povabili. Tov. Še­ fic je sKušal stanovalce tudi prep ri­ čati, da uprava zgradb pri vseh teh nerodnostih ni prav nič kriva, in Je torej vsa žolČnost stanovalcev »ne­ upravičeno« naperjena vanjo. P re­ pričeval je, a prepričati ni mogel. R azprava je bila silno razgibana. Med številnim i predlogi je nekdo predlagal tudi to, naj bi stanovalci sami v obliki hišnih svetov skrbeli za popravila, k a jti, če bodo čakali na upravo, bo treba po dosedanjih izkušnjah čakati predolgo. Ob zaključku sestanka — u ra je bila že nekaj čez polnoč so stano­ valci blokov izbrali komisijo. Po­ verili so ji nalogo, naj v imenu vseh stanovalcev spregovori z upravo zgradb in z MLO ter uredi vsa pe­ reča in sporna vprašanja okrog m estnih blokov v Šiški. Ce pa komi­ sija ne bi uspela, pa so prebivalci enotni s tem, da ne bodo več plače-, vali najem nine in to vse dotlej, do­ k ler vprašanje njihovih najem nin ne bo dokončno in pravično rešeno. V mestnih blokih v Šiški so stano­ valci prav nezadovoljni, k er si u p ra­ va zgradb prav nič ne prizadeva, da bi dokočno uredila plačevanje na­ jem nine, k ajti vsa ta leta plačujejo samo akontacijo. U prava zgradb ni nikdar pokazala pravega zanim anja za stanovalce. Tako ni nikdar upo­ števala raznih prošenj popravila itd. Zato so nastale med upravo in sta­ novalci nasprotja, ki so jih hoteli v četrtek zvečer razčistiti na mno­ žičnem sestanku. N anj so stanovalci povabili tudi svoje m estne ljudske odbornike, te - načelnika sveta za komunalne zadeve Aleša Jelenca in upravnika zgradb, tov. Šefica. Začelo se je s pojasnjevanjem no­ ve uredbe o najem ninah in uprav­ ljan ju stanovanjskih zgradb. Prav ob tem pa se je dvignil pravi val ogor­ čenja. Stanovalci so znova obudili vse, kar jih je tiščalo in zahtevali odgovor uprave. Zahtevali so tudi pojasnilo o famozni odločbi, ki so jo prejeli pred nekaj tedni. Takole pri­ bližno se je ta glasila: »Prvotna akontacija 600 din plus 10(?V# povi­ šek, velja odslej za zakonito najem ­ nino.« To so utem eljevali s tem, da bi znašala najem nina pred vojno za tako stanovanje 1000 din. Vsak bi se zaradi take trditve od srca nasm ejal, prizadetim stanovalcem blokov pa ni V tenrt o hidrološki službi so bile analizirane pomanjkljivosti v osnovnih statističnih podatkih, ki bi jihi morala ta služba nuditi gospodarstvu. V zaključkih so bile nakazane smernice za na­ daljnje delo p ri odpravljanju po­ m anjkljivosti, predvsem glede oskrbe z najpotrebnejšim i so­ dobnimi Instrumenti, v izpopol­ nitvi kadrov ln jam stvu za po­ trebna finančna sredstva. Posebno pozornost je vzbudila tem a o plovni mreži. Tu je bila poudarjena potreba po zboljša­ nju plovne m reže na vodah, na k aterih že obstoja. Najbolj ži­ vahna je bil razprava o ekono­ m iki melioracij, k a r je glede n a nadaljnji gospodarski razvoj tu­ di razum ljivo. Poleg obravnava­ ne ekonomike nam akanja, Iz če­ sar je sledil sklep o potrebi uvedbe poskusnih polj, je bilo predvsem govora o financiranju melioracijskih ln drugih u red it­ venih del. Prikazani so bili tudi razlogi uzakonitve vodnogospo­ darskega sklada. V temi o prodnosti re k in hu­ dournikov so bile ugotovljene težave p ri pro jek tiran ju . Prisot­ ni so sklenili, da je potrebno po­ jačati raziskave ln uvesti v me­ ritv ah nove metode, te r pospe­ šiti dela pri u rejan ju hudourni­ ških področij. Tema o K rasu je prikazala predvsem težave, ki nastajajo v neraziskanih kraških krajih. Dvoje 'pisem Z li. 1* poslal pradaed nOt a odbora Z5J rektor- govega javnega te r pisateljskega udejstvovanja pa njegovo p ri­ vatno življenje, svet njegovih sodobnikov in končno njegove vplive. U niverzitetna knjižnica je posebej prispevala slovensko gradivo 0 Zolaju, se prav i nje­ gove prevode in monografično literaturo, ki je razporejena v štirih vitrinah. Razstava ie za­ nim iva in nam daje lepo prilož­ nost, da se spomnimo največje­ ga predstavnika francoskega li­ terarnega naturalizma, ki je s svojimi odmevi segel tudi v naš slovstveni razvoj. Danes ob šestih zvečer je go­ spod Marcel G irard še predaval v zbornični dvorani Univerze o temi: »Francoski naturalistični roman«. Predavanje je bilo prav tako posvečeno spom inu zname­ nitega pisca. Devizni lečaji Na Deviz, obračunskem me­ stu v L jub ljan i so bili dne 11. decembra zaključki po sledečih tečajih: USA do lar 1820 (1816.19, 1825.50, 508); Angl. funt 3774.85 (3744.85, 3749.93, 346); DM 36500 (36456.77. 36.239.03, 407); Belg. fr. — (2610, 2610, 335); F ranc, fr. 343.47 (343.47, 343.47, 300); Švic. fr. 26000 (26000, 30226.99, 340); Lit 195 (189.43. 196.81, 310); Lit STO 175 (161.21, 171.36, 257); Holand. forint 27521 (27521, 27692.40, 250); Egip. funt 1804.86, (1804.86 1804.87, 109); obr. dolar Avstr. 1841.62 (1841.62, 1841.04, 513); obr. dolar Danska 950 (950, 971.43, 223); obr. dolar Finska — (490, 490, 63); obr. dolar Norveška — (—, 750, 150); obr. dolar G rčija — (896.46, 900, 200); obr. dolar Turčija 717.77 (717.77, 749.52, 149); obr. dolar Izrael 514 (500, 514, 71). Opombe: V oklepaju pomeni 1. število predhodnji srednji tečaj FLRJ 2. število srednji tečaj FLRJ in 3. število ažio v V«. C rtica ^ za označbo valnte pomeni, da v dotični devizi ▼ L jubljani ni bilo zaključ­ kov. Situacija: Kupčija na vseh obrač. mestih v državi živah­ na. V L jub ljan i zaključeni ve­ liki zneski izraelskih in av­ strijsk ih obrač. dolarjev. Te­ čaji v porastu, posebno ital. lira. •■■v. V Beogradu je promo­ viralo io doktorjev znanosti Beograd, 11. dec. V Beogradu je bila danes slovesna promo­ cija novih doktorjev znanosti, ki so svoje doktorske disertacije z uspehom branili r.a beograjski univerzi. Za doktorja filozofskih ved sta bila prom ovirana Rad­ m ila Sijakovič in Ilija Stanoji- čič, Radosna Mužicič pa za dok­ to rja naravoslovno-matematlčnih ved. Slavoljub Popovič in Milan Bulajič sta bila prom ovirana za doktorja pravn ih ved. Radmila Stojanovič je prva ženska, ki je v Beogradu prom ovirala za dok­ to rja ekonomske znanosti. Alek­ sander K jurkčijev, asistent prav- no-ekonomske fakultete v Skop- lju ( 3 e prom oviral za doktorja znanosti glede na svoje del» o m erjenju delovne storilnosti v Industriji. Za doktorja živino- zdravstva so promovirali Ljubom m ir Kosič, Zivorad Jankovič in Miloš Velimirovič. Promocija je bila v slavnostni dvorani filozofske fakultete. Doktorske diplome je izročil Vukič Mičovič, re k to r beograj­ ske univerze. Blažo Jovanovič na sestanku novinarjev v Črni gori TITOGRAD, n . decem bra. D a­ našn jega sestanka sindik alne p o­ družnice n ovin arjev v T itogradu, nam en jenega razpravi o pogojih in delu novin arjev v tej rep ubli­ k i, se je udeležil tu d i predsednik izvršnega sveta Crne gore B lažo J o van ovič. P oldrugo uro se je razgovarjal s približno 30 n o v i­ n arji, član i uredništev, radio T i­ tograda ln »Pobjede« ter dop isn i­ k i T anjuga, »Borbe« in »Politike« o dobrih in slabih straneh dela n ovin arjev te republike, pred­ vsem pa o nerazum evanju vloge n ovin arjev in težavah, k i jih im a­ jo pri svojem delu. B lažo Jova­ n ovič je zlasti pondaril, da je n e ­ sm iseln o in birokratsko naziranje, da je za vsakim člankom , k i ga podpiše kak v išji vod itelj, celot­ n i forum , čigar član je le-ta . T a­ k ih pojavov je b ilo v eč v Cm i gori. N a sestank u so govorili tu ­ di o tem , da bi bilo potrebno šir­ šo sodelovanje m ed n ovin arji in najvišjim i političin im i d elavci re­ pu blike. Razstava vzorcev usnja, gume in obutve FLRJ v Zagrebu ZAGREB, 11. decem bra. Ju tri bo v prostorih zagrebškega v e le ­ sejm a odprta prva razstava vzor­ cev usnja, u sn jene galanterije, gum e in obutve. R azstava bo pri­ kazovala v se izdelke, k i jih te panoge ind ustrije in obrti izd e­ lu jejo v Ju goslaviji. R azstava bo seznanila k u pce s k valiteto in novostm i, p oleg teg a pa bo tu d i inozem skim kupcem nu dila dober pregled nad našim i izd elk i. N a razstavi bodo tu d i nek atere to ­ varne iz Inozem stva razstavile stroje, k em ik alije, razne potreb­ ščin e za usnjarsko ind ustrijo itd . R azstavljenih bo v eč tisoč vzor­ cev ln najboljši m ed n jim i bodo nagrajeni z zlatim i in srebrnim i m edaljam i ter diplom am i. Raz­ stava bo odprta do 18 . decem bra. O biskovalci im ajo n a železn ici 25 •/• popust. Popusti za letni dopust naj ostanejo Beograd, 11. dec. Turistična zveza Jugoslavije je imenovala danes posebno komisijo, ki bo proučila predlog upravnega od­ bora o popustih za letni dopust. Predlog bodo poslali državnemu tajništvu za narodno gospodar­ stvo FLRJ. Upravni odbor zveze sodi, da popustov za letni dopust ne bi smeli ukiniti. Zveza je med drugim razprav­ ljala tudi o delu naših turistič­ nih zastopstev v tujini. Predla­ gali so, da bi v Stockholmu usta­ novili naše predstavništvo za turistično sodelovanje s skandi­ navskimi državam i. Po cenitvah zveze bo prihodnje leto obiska­ lo Jugoslavijo nad 230.000 tujih turistov. 2000 ton suhih sliv za Norveško BEOGRAD, 11. dec. (Jugo- pres). Jug o p res je izvedel, da so p re d sta v n ik i jugoslovan­ skih p o d jetij v N orveški sk le­ n ili pogodbo o p ro d aji 2000 t suh ih sliv, k i bodo dobavljene p rih o d n ji mesec. G ospodarski k rog i p o u d arjajo , da so jugo ­ slovanske slive n a letele v N orveški n a ugod en sprejem . P ri tem p o u d arjajo , da ob­ sto jajo re a ln e m ožnosti za sk len itev novih pogodb tu d i ■/. d ru g im i sk an d in av sk im i d r­ žavam i. Lep večer v Mestnem gledališču L jub ljan a, 11. dec. V če tr­ tek je ob 35 .letnici sm rti Iva­ na C ank arja mestno gledali­ šče v L jub ljan i p riredilo večer umetniškega pripovedo­ vanja C ankarjev ih del. Dela iz »Podob iz sanj«, »Mojega življenja«, »Kurenta« in d ru ­ ga je ob sprem ljavi harfe, ki jo je ig rala Pavla Uršičeva, lepo pripovedoval Jože Tiran, ki je ljub iteljem umetniškega pripovedovanja znan že po »Beli krizantem i«. Obiskoval­ ci so ju za velik umetniški užitek nagradili z navdušenim aplavzom. Dne 9. univerzitetneg ju Tehniške visoke iole sledeče pismo: »Neljubo m i je, da se ponovna obračam na Vas s prošnjo o isti zadevi, kot sem goooril m Fanti o ponedeljek na rektoratu TV S, ven- dar menim, da je zadeva tolikanj resna, da je Vaša intervencija nujna. Združenje gradbenikov je poslalo dogo na fakultetne oblasti njihove fakultete, kot tudi Vam, kjer za­ hteva odgovor v določenem roku. Združehje doslej ni sprejelo odgovo­ ra, razen ustmenih zagotovil od prof. ing. Leskovška, k i je to tudi s pod­ pisom potrdil na zapisnik sestanka s Študenti. Združenje gradbenikov smatra to za nezadovoljiv odgovor in želi pismeno sporočilo fakultetnih organov. Nisem kompetenten, da presojam o dolžnosti fakultetnih or­ ganov, da odgovore, vendar je Zdru­ ženje na včerajšnji skupščini skle­ nilo, da prične z bojkotom preda­ vanj v petek, v kolikor do Jutri n# prejmejo odgovora. Funkcionarji združenja, kot lut ff sam, ki sem skupščini prisostvoval, smo morali vložiti precej truda, da ni prišlo do prenagljenih ukrepov študentov, ki so hoteli uvesti bojkot že danes. Zaradi tega se ponovno obračam na Vas, da intervenirate pri fakultet­ nih organih, da odgovore. Mnenja sem, da to ne more fakulteti povzro­ čiti nikakih težav, ker so o tem ie sklepali na seji fakultetnega sveta, kakor je razvidno iz podpisanih iz­ jav tov. prof. . ing. Leskovška. Za Vašo ustmeno intervencijo se Vam že vnaprej najtopleje zahvalju­ jem. Sm rt fašizm u — svoboda narodu! Predsednik univerzitetnega odboras Šinkovec Janez • Naslednjega dne je odgovoril rektor dr. ing. Anton Kuhelj na gornje pismo takole: >V zvezi z Vašim dopisom št. 13 z dne 9. t. m., o katerem me prosile za intervencijo, da bi fakulteta za gradbeništvo in geodezijo sprejela in potrdila predloge njene%študijske ko­ m isije o olajšavah študentom, Vam sporočam, da je dekan fakultete too. profesor J. Crnjač že po svoji ini­ ciativi sklical za danes popoldne iz­ redno fakultetno sejo, ki bo o gor­ njih predlogih sklepala. Ali bo fa­ kulteta pri taki nenavadni naglici hotela in mogla pravomoćno sklepati o predlogih svoje Študijske komisije, je seveda vprašanje, ki ga moram prepustiti njej sami. Dalje moram v zvezi s tem vpra­ šanjem ugotoviti, da so ostali osi moji dosedanji poskusi za posredo­ vanje brez vsakega uspeha. Glavni razlog za neuspeh vidim v tem, da večina študentov gradbene fakultete ali pa vsaj zelo vplivna manjšina med njim i noče in ne more videti edine pravilne poti za reševanje ta­ kih problemov, ki vodi preko razči­ ščenja in analize vseh faktorjev do zaključkov, kateri bi bili sprejemlji­ vi za vsakega razsodnega človeka. V sooječasnem dopisu Združenju gradbenikov sem študente opozoril na to, da je neumestno groziti s tako ostrimi sredstvi, kakor je štrajk ali bojkot predavanj, zaradi malenkost­ nih zahtev, ki čisto gotovo problema dolgega Študija ne bodo rešile, prav posebno pa je neumestno to sedaj, ko predlasa študijska komisija ime­ novane fakultete sprejetje skoraj vseh zahtev, ko je ta komisija pri­ stopila k reviziji študijskih progra­ mov za predavanja in vaje in ko je fakulteta sklenila, da sodelujejo pri tem delu zastopniki študentov in DGIT. S tem, da je skupščina gradbeni­ kov soglasno sklenila štrajk, če fa­ kulteta v vsej naglici ne ustreže drobnim zahtevam študentov, odpa­ dejo po m oiem m neniu zame vri raz­ logi za vsako neuradno posredovanje v tem vprašanju. Dokler se odnos študentov ne spremeni, bom zato om ejil odslej najprej svoje delo v tej zadevi izključno na uradne fu n k­ cije in izven tega ne bom iskal z njim i nrav nobenih izvenuradnih sti­ kov. Nepremišljeni koraki študentov gradbene stroke vodijo že sedaj po mojem nujno k poslabšanju delovne discivline. nadaljnje popuščanje pa bi dovedlo do popolnega propada strokovne višine Študija na naši šoli. Odklanjam zato vsako nadaljnjo ude­ ležbo pri posvetovanjih in smatram, da je v sedanjih razmerah odveč tudi skupni sestanek sveta TVŠ z zastopniki Študentov vseh fakultet, k i sem ga nameraval sklicati o po­ tek, dne 18. t. m. Sm rt fašizm u — svoboda narodu! Rektor: Dr. ing. Anton Kuhelj l. r. P o v e rje n ik i P r e š e r n o v e d ru ž b e , k i iz k a k r š n e g a k o li r a z lo g a n e b o s te v e č o p ra v lja li p o v e r je n iš k ih p o s lo v , p o s k r b ite z a n o v e g a p o v e r je n ik a a li p a n a m v s a j s p o r o č ite , d a n e b o s te v e č o p ra v lja li te n a lo g e . 0 ■ o 5 a o 5 ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o Mestni ljudskiodborHoribor r a z p i s u j e v adm inistraciji Mestnega ljudskega odbora naslednja d e l o v n a m e s t a za: 1 gradbenega inženirja z večletno prakso, 2 referen ta v ekonomsko-plamskem sektorju z dovršeno ekonomsko fakulteto ali ekonomsko srednjo šolo z večletno prakso, 1 referen ta v ekonomsko-planskem sektorju z dovršeno ekonom, srednjo šolo, 1 referen ta za evidenco ta k s in sklada za obnovo gozdov z dovršeno ekonomsko srednjo šolo, 2 mesti v inšpekciji dohodkov iz gospodarstva z dovršeno ekonom, srednjo šolo 1 finančnega kontrolorja z dovršeno ekonomsko srednjo šolo, 1 kontrolorja sklada za vzdrževanje hiš z dovršeno ekonomsko srednjo šolo, 1 adm inistratorja v skrbstveni upravi z dovršeno popolno srednjo šolo, 1 trgovinskega inšpektorja z dovršeno ekonomsko srednjo šolo, 1 geometra z dovršenim geometrskim oddelkom Tehnične srednje šole, 1 geodetskega risa rja z nepopolno srednjo šolo z nižjim tečajnim izpitom in 1 -letnim tečajem z zaključnim tečajnim izpitom, 1 preglednika stanovanjske komisije druge stopnje z nepopolno srednjo Šolo 1 strojepisko I b , 4 dostavljače ln poizvedovale« z nepopolno srednjo šolo. Vsi reflektantl, ld izpolnjujejo pogoje člena 19 Zakona o državnih uslužbencih LRS in tega razpisa, naj do vključno 30. decembra 1953 pošljejo predpisano tak sirane ponudbe, s k ratk im življenjepisom, n a tajništvo Mest­ nega ljudskega odbora, Maribor. Ulica hero ja S taneta štev. L o i o a . 3 I 0 I 0 I 0 I 0 I 0 I 0 I 0 I 0 I 0 I 0 I 0 B Q | 0 | O l O I D ■ os ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o 5 ■ o ■ o n o ■ o ■ o ■ o O l O l C I O l O i