URN_NBN_SI_doc-60FF5P3L
OBROBUDOGODKOV Kdo ima prav? P re d dobrim tednom dni je po ostri razpravi v britanski Spodnji zbornici, kjer so la buristični poslanci zahtevali od britanskega ministra Sel wyna Lloyda odgovor na vpra šanje, če je britanska vlada res dala Italiji neka zagoto vila glede Trsta, britanski For- rzign Office izdal 3. decembra demanti, v katerem je bilo rečeno: »M inistra br"z listn i ce se lw y n a L loyda so v čeraj v p rašali v Spodnjem domu giede poročil časopisov, če je dobila ita lija n sk a vlada glede T rsta ta jn a zagotovila. Ni ja s no, za k ak šn a poročila je šlo, to d a k a r zadeva vlado N jenega V eličanstva, -le-ta ni dala no benih ta jn ih zagotovi’ bodisi italijan sk i bodisi jugoslovanski vladi glede T rsta.« S tem je b ritan sk o zunanje ministrstvo rzšilo ministra Selwyna Lloyda iz zelo neprijetnega položaja, ni pa uspelo popolnoma od straniti dvomov, ki so glede tega obstojali. Včeraj pa je italijanski mi nist'"1 predsednik Pella v svojem govoru v senatu izja vil nekaj, kar je v popolnem nasprotju z britanskim de- r nantijem. Pella je med dru gi: ; namreč dejal: »Lahko vam rečem popolnom a jasno in s popolnom a m irno vestjo, da je naš pozitiven odgovor {na predlog od 13. novem bra) mogoč zaradi ugotovitve, da zavezniško sporočilo ni bilo v nesoglasju z našim i stališči in d a je bilo tak eg a značaja, da je odstranilo vse naše u p ra vičene *■ m nje, ki smo jih p red ' odno izražali.« Pella je s tem priznal, da so zahodne sile v svojih predlogih od 13. novembra v celoti upoštevale italijansl zahteve >n da so bili njihovi pogoji dejansko italijan sk i pogoji, odnosno ga rancije Italiji. S tem pa je Pelia tudi zanikal demanti britanskega zunanjega mini strstva, za kar mu v Londonu gotovo ne bodo preveč hva ležni. iüd i Trst ga ni rešil S krizo tržaškega vprašanja je Pella ob pomoči zahodnih zaveznikov uspel nekoliko od makniti krizo svoje notranje politike in morda tudi vlade. Vendar pa te grozeče krize ni uspel popolnoma umakniti z dnevnega reda. Milijon javnih uslužbencev, ki že leta in 'e- ta zahtevajo zvišanje plač in prilagoditev istih življenjskim stroškom? hVpriprüvtjen šena‘ dalje čakati. Tega mnenja ni so samo kominformovsko usmerjeni javni uslužbenci, temveč prav vsi, kajti itali janske sindikalne organiza cije so se sporazumele za na poved stavke, ki se je dane s pričela Od 15. do 19. decem bra pa bodo stavk ali industrij ski delavci. Pella zaradi tega ni mogel v Pariz na sestanek odbora ministrovi evropskega sveta, kajti s to stavko je po vezana vrsta vprašanj, ki so zelo nevarna za nadaljnji ob stoj sedanje začasne » tehnič ne« vlade. Nekateri politični opazovalci so celo mnenja, da bi bilo Pellu ljubo, če bi ob tem manj važnem vprašanju padla vlada, ker bi to Peti« dalo možnost, da sam ponov no sestavi vlado, tokrat oh so delovanju desne opozicije, s katero že ves čas koketira. Vlada je namreč skušala z grožnjami preprečiti današnjo stavko. Ob zadnjem gibanju je vlada odredila disciplinske ukrepe proti javnim usluž bencem, ki bi sodelovali pri stavkah. Na pritisk sindikal nih organizacij je poslanska skupščina 2. decembra skoraj soglasno izglasovala resoluci jo o ukinitvi teh disciplinskih ukrepov. Vlada pa skuša se daj protiustavno izigrati sklep skupščine in zahtevati od se n ata, kjer ima krščansko de mokratska stranka s stranka mi centra absolutno večino, da isto resolucijo zavrne. Če bi vladi to uspelo, bi bil neva ren precedens za bodoče, kajti na ta način bi lahko vlada s pomočjo senata ovrgla vsak sklep poslanske skupščine. To je povzročilo veliko razburje nje v italijanskih političnih krogih, zlasti v levo usmerje nih, ki vladi očitajo protiu stavno postopanje in tudi si cer terjajo od nje, da pride na dan s svojim političnim pro gramom, ki ga kot začasna tehnična vlada ob nastopu ni predložila. S predložitvijo programa pa bi mora’a r ’nrin točno oprede liti svojo politično smer in se odločiti bodisi za sodelovanje s sredinskimi meščanskimi strankami, bodisi z monarhi stično desnico. Slednje bi ver jetno imelo za posledico zbli- žanje med sredinskimi stran kami in kominformovsko opo zicijo, hkrati pa bi privedlo tudi do še močnejših trenj med levimi in desnimi struja mi v vladni stranki. Tega se Pella boji, zato s i mu bila ljubša vladna kriza, ki bi iz bruhnila ob glasovanju o vprašanju disciplinskega po stopka proti javnim usluž bencem v senatu, kakor pa Odmev n a p red loge p re d se d n ik a Z D A o a tom sk i sk u p n o st i Zaradi Sueza opozicija tudi med britanskimi konservativci ZSSB h o č e ra z d e liti z a h o d n i ta b o r te r o d c e p iti o d n je g a d rž a v o , k i im a n a jm a n j o d lo č n o s ti P ariz, 11. dec. |AFP). D anaš n ji p arišk i časopisi obširno ko m e n tira jo sovjetski odgovor na: predlog pred sedn ik a ZDA Ei-- senhovverja glede nadzorstva-, nad atom sko energijo. S tem, V zvezi opo zarjajo na p o u d a rek, ki ga je dal sovjetski tisk: včeraj obletnici fran ccsko -sov— jetskega p ak ta iz 1944. Večina, kom en tato rjev vidi v tem sov jetsk i poskus, da bi se F ra n c i ja ločila od A tlantskega p a k ta. »Aurore« m eni, da je so v jet ska igra do F ra n c ije d o k aj čud na in da so Sovjeti res naivni,- če v erjam ejo, da bi mogli ločiti F ran cijo od njen ih zaveznikov Časopis meni, da je berm udska konferenca v m arsičem ra z očarala, k er pom eni popušča n je glede suverenosti, ki ga- zah tev ajo Am eričani in B ri tanci te r oborožitev Nemčije, k a r je za F rancoze velika stv ar. Eno pa je izključeno, z a k lju ču je časopis, nam reč, da bi p re sedlali v d ru g tabor. »Franc T ireur« p o ud arja, d a K rem elj v E isen h ow erjev ih predlogih ni hotel videti pod la ge za ra z p ra v lja n je , te r ugo tav lja: »V čerajšnji sovjetski, tisk je p rin esel edino jasen od govor. .P rav d a' nam je o dk rila pravo sovjetsko nam ero — ra z deliti zahodni ta b o r in m u od trg ati državo, ki ima n a jm a n j odločnosti.« W ashington, 11. dec. (R eu ter) N ew yorski časopisi upajo, da prvi odgovor Moskve n a predlog p red sed n ik a E isen h o - w erja ni zadnja beseda sovje tov. »New Y ork Times« m eni, da dokazuje objava k ratk eg a izvlečka iz govora E isenhow er- ja p red Z druženim i n aro d i v Nemški socialni demokrati in četverni sestanek Bonn, 1 1 . dec. (Tanjug) Med zahodnonemškimi socialnimi de mokrati vlada prepričanje, da bo do četverni razgovori v Berlinu dolgotrajni in težki in da se je treba v pripravljalni dobi teh razgovorov izogibati vseg3, kar bi jih lahko še bolj otežkočalo. Nihče nima pravice, da bi s svo jo nestrpnostjo in nervoznostjo ustvarjal položaj, ki hi ga Sovjet ska zveza s pravico lahko izkori stila in se zatekla k svoji stari taktiki zavlačevanja. Zahodno- nemški socialni demokrati menijo zato, da je bila izjava ameriškega ministra za zunanje zadeve Dulle- sa, češ da nima namena muditi se v Berlinu dlje kot 4 dni, ne primerna. sov jetsk ih časopisih, da »je b i la so v jetsk a vlad a p risiljen a resno razum eti ta odgovor«. »New York H erald T ribune« piše, da bo K rem elj nem ara sprem enil svoje stališče, ko se bo zavedel učinka. Id ga ie how erjev predlog glede n a d zorstva nad atom sko en erg ijo ne pom eni, da je to končno sta lišče S ov jetsk e zveze. L ib era ln i »M anchester G u a r dian« opozarja, da je p rv o re a g ira n je S ovjetske zveze na vsak zahodni predlog sko raj vedno odklonilno in da je vedno nekoliko u p an ja, da se bo SZ B rita n s k i im p e ria liz e m b o iz g u b il b itk o z e g ip to v s k im n a c io n a liz m o m , trd i B e v a n v s v o je m č la n k u z a e g ip to v s k i č a s o p is im e l njegov p rv o tn i n a sto p na so v jetsk o javnost. Časopis m e- n i,,d a na E isenhow erjev govor ni mogoče odgovoriti p ro p a g andno in da sv et zahteva od so v jetsk e vlade, da dob ro p re misli svoj odgovor. London, 11. dec (R euter) D anašnji b rita n sk i časopisi iz ražajo m nenje, da način mos kovskega odgovora na E isen- K a rik a tu ra : B o žid ar Kos prem islila. L ib era ln i »News C ronicle« se zlasti do tik a d e j stva, da ZDA, Velika B rita n i ja, S ovjetska zveza in K anada ne bodo dolgo edine, ki im ajo atom sko energijo. Časopis n a v aja več držav, m ed njim i F rancijo, Ind ijo in B razilijo, ki se zelo tru d ijo , da bi p rid o b i v ale atom sko en erg ijo v m iro lju b n e nam ene. VMitskvi niso izšli štirh* veliki časup’si . D ip lom a ti m e n ijo , d a je b ilo to v z v e z i z g o v o ro m p r e d s e d n ik a ZDÄ L t radon, 11. dec. (Tanjug). V žtjUi, da bi rešili uganko, za kaj v č e ra j v Moskvi niso izšli š tirje veliki časopisi, b ritan sk i d ip lom a tsk i opazovalci sp ra v ljajo? ta dogodek v zvezo z od m evom na govor, ki ga je imel E isen h ow er v G en eraln i sk u p ščini) OZN. Vcleraj ni bilo v p ro d aji n iti e n eg a izvoda »Izvestij«, »T ru da«, »K om som olske pravde« in »Kraisiaaje zvezde«, p ro d ajali so le »»Pravdo«. V L ondonu sodijo, da so sov je tsk e oblasti ukazale o d stra n ite v n e k a te rih člankov iz teh časopisov in da je prišel ukaz prepozno. Edino »Pravda« im a b a je .n a p ra v e , ki omogočajo, da se v zadnjem tre n u tk u lahko vnese popravek. V d ip lom atsk ih krogih v L on don a sklepajo, da utegn ejo b i ti v Moskvi različna m n en ja glede govora pred sedn ik a E i- senhiowerja. A prila je sovjetski tisk E isenhow erjev govor o splošni politiki ZDA priobčil v celoti, k tem u pa še obširne ko m en tarje. Sedaj pa so objavili izvlečke iz E isenhow erjevega govora, v e n d a r brez k om e n ta r jev. Z načilno je, da »Pravda« ni ponovila o stre k ritik e r a d ijsk e p o staje Moskve. V er je tn o je tud i, d a so bili listi, k a terih p ro d aja je bila u sta v lje na, p rip ra v ili k om e n ta rje v sm islu n ap ad o v m oskovskega radia. Med konservativci se nada. lje veča odpor proti vladne mu n acrtu o um iku britan sk ih čet z območja Sueškega p re kopa. Resolucijo, ki v tem smislu o dgovarja na anglo- egiptovska p o g ajan ja, je že podpisalo 37 n arodnih poslan cev k o nservativne p a rlam e n tarn e skupine. Ta sk u p in a »upornikov« bo postavila ne kak »ultimat« Churchillu, zahtevajoč, da pri p o g ajan jih z Egiptom ne d o puščajo mož nosti o popolnem um iku čet iz Sueškega prekopa. Kakor so p repričani v di plomatskih krogih, sta sk u ša la C h u rch ill in Eden na Ber- mudih dobiti močnejšo ame riško oporo v p o g ajan jih z Egiptom, člani p arlam en ta pa dvomijo v uspeh tega prizad e vanja. Od p o r dela k o n serv a tivcev proti n a jm an jšem u pro gramu, ki ga je Velika B rita nija pred lag ala Egiptu, se je zlasti povečal po volilnih izi dih v Sudanu, k j e r je b rita n ska politika doživela poraz. Egiptovski časopis »Gatnhu- ria* ie objavil članek lahuri Anglo-egiptovski odnosi London, 11. dec. (Tanjug). V b ritan sk em m in istrstv u za zu n an je zadeve izjav ljajo d a nes, da se bo šele po v ljudno st nem obisku b ritan sk eg a vele poslanika v K airu S tevensona p red sed n ik u Nagibu videlo, k a ko je z obnovitvijo angio- egiptovskih razgovorov o S u eškem prekopu. S kup in a kon serv ativ n ih poslancev p rip ra v lja dem aršo, s k a te ro n am e ra va opozoriti vlado, naj ne skle ne z Egiptom nobenega spo ra zuma, ki bi določal um ik b ri tan sk ih čet iz Sueza. Z astopnik b ritan sk eg a m ini strstv a za z u n an je zadeve je danes izjavil, da Am erika ne p ritisk a na V eliko B ritanijo, n aj bi sp rem en ila svoje sta li šče. »N asprotno, zelo cenimo sodelovanje in oporo, Id nam jo d ajejo ZDA v tem vp raša nju,« je dejal. »tičnega poslanca in bivšega m inistra Aneurina Bevana, v katerem napada konservati vno vlado iD pravi, da se bo do Britanci morali umakniti iz Sueza, če jim je to všeč ali ne, k ajti v boju /. egiptovskim nacionalizmom bo britanski imperializem izgubil bitko. Ko dokazuje pravico Egipta do Sueza, sv e tu je Bevan kon serv ativ n i vladi, n a j se p rila godi novim pogojem in iz v a ja po treb n e posledice. Č asopis »G am hurian« je do d al tem u članku uvodnik, v k aterem n a p o v e d u je redno sod elov an je vodje levega k ri la lab u rističn e stra n k e , iti zah tev a »zagotovitev neodv ;- nosti narodov, odp ravo b rita n sk eg a im p e rija in osvoboditev B rita n ije am erišk e g a vpliva.« Pogajanja v Pan Muii Jomu London, 11. dec. (AFP). V krogih, ki so blizu b ritan sk i vladi, sodijo, da bi b ib uvodni razgovori v P an Mun Jom u lahko za nek aj dni začasno ustav ljen i, k a r ne bi n u jno po menilo, da so p o g ajan ja p re trg an a. V teh krogih sodijo, da so zašla po g ajan ja na m rtv i tir, k er o sta ja jo K itajci in Se vern i K orejci p ri svojem nepo m irljivem stališču glede polo žaja S ov jetsk e zveze na poli tičn i konferenci. Na podoben način so bila u sta v lje n a poga ja n ja v P a n M un Jom u tudi p rej, pa so bila sp et obncHtlje- na, ko se je S ev ern im zdelo to potrebno. N ap eto st m ed poga jajočim i se stra n k am i je ver jetn o posledica d eistv a, k er ho čejo K itajci in Severni Korejci živeti, če morda kmalu po ber linski konferenci ne bo sklica na konferenca petih ob udelež bi Kitajske. B ritan sk o stališče do sestav e politične konference pa o stan e nesprem enjeno: Sovjetska zve za n aj sodeluje z glasovalno pravico, da bodo sklepi zanjo obvezni. G lede vojnih u je tn i kov m enijo v Londonu, da bi m orali biti prosti 2 2 . ja n u a rja . Z astopnik indijskega po v elj stv a je sporočil, da so delegati S evernih zahtevali od n e v tra l ne kom isije, n a j ju tri n a d a lju je s po jasn jev an jem in p re p ri čevanjem sev rnoko rejsk ih u - jetnikov, ki se nočejo v rn iti. Z druženo poveljstvo je sporo čilo, da bo n a p o jasn le ske ujetnik.-, patriacijo. spet. poklicalo je ju žn o k o rej- . o dk lan jajo re - Kritika vojaških operacij v Keniji London, 11. dec. (T anjug) V b ritan sk em p arlam en ti’ so po novno ostro nap ad li način boja proti g ib an ju M au-M au, v ka terem velja geslo »S treljaj in ubij!«. Sinoči je v Spodnjem domu m in ister za kolonije L it tleton odgovarjal na 58 v p ra šanj opozicije, ki je p ro testirala proti surovosti, značilni za vo jaške operacije v K eniji. B ra nil je politiko svoje vlade in izjavil, da je bilo v 11 mesecih letošnjega leta v K eniji ubitih Hudi spori vitalijanski vladni stranki NOVICE v SLIKI D r. J a g a n , ki ga je b rita n sk a v lad a o d stav ila s p o lo ž aja p re d se d n ik a v’ade b rita n sk e G u a jan e , je po p rih o d u v A n g lijo o d p o to val v In d ijo , k je r je na tisk o v n ih k o n fe re n c a h , pa tu d i p red o b em a zb o rn ic a m a in d ijsk e g a p a rla m e n ta obto žev al lo n d o n sk o k o n serv ativ n o v lado in b rita n ski k o lo n ializem . Rim, 11. dec. (Tanjug). Sino či je malo manjkalo, da na Hod nikih italijanske skupščine ni prišlo do telesnega ooracunava- nja med poslanci krščanske de mokratske stranke. Pripadniki levega k rila vladne stranke se niso strinjali z uradnim stali ščem svoje parlamentarne sku pine, po katerem so morali po slanci glasovati proti temu, da bi bili tiskovni prekrški zajeti v amnestiji. N asprotja so tudi glede današnje stavke, v kateri sodelujejo tudi krščansko . de mokratski »svobodni« sindikati, vlada in vodstvo stranke pa ho četa, da bi stavko sabotirali. Vsa ta nasprotja so se sinoči spremenila v glasen prepir. Le vica je javno imenovala vod- stvo in desnico »reakcionarje«, ti pa so zmerjali levico z »za vezniki komunistov«. Prepir je bil tako srdit, da so morali po sredovati skupščinski stražniki. Položaj vlade postaja po iz razitih sporih v krščanski de mokratski stranki čedalje bolj majav. Levica in sindikalisti izražajo odkrito nezadovoljstvo, ker se vlada veže z desnico, ta- ko da pričakujejo na prihod nji konferenci nacionalne zveze krščanske demokracije odkrit spopad med dvema koncepcija ma: desno konservativno in le vo socialno. Levica in sindika listi nameravajo pred to kon ferenco pripraviti tla za raz- bitje desne usmeritve Pellove vlade in vzpostaviti zvezo med krščansko-demokratsko levico, republikanci, liberalci jn social nimi demokrati, ki bi imela socialno obeležje. Ta zveza bi se pozneje povezala tudi z Nennijevim; socialisti. General ni svet krščansko-demo-kratskih svobodnih sindikatov je že pri pravil poziv v tem smislu, v katerem vabj krščanske demo krate in tri male stranke bivše, ga centra, naj se združijo za za ščito koristi delavcev. V pozivu so navedeni stvarni predlogi tn osnovne točke programa za no- ona, ki bi sledila predložitvi vladnega programa, kajti v zadnjem primeru na predsed niškem stolčku najbrže ne bi mogel naslediti samega sebe. vo vlado »s socialno usm eritvi jo«, ki naj bi jo po predlogu demokrščanskih sindikatov se stavljale štiri stranke. Sestanek Einaudija s Pello Rim , 11. dec. (Tanjug). P re d sednik ita lija n sk e rep u b lik e E inaudi je sp rejel danes p re d sednika vlade Pello, ki ga je obvestil o n o tra n jem po litič nem položaju in diplom atskih akcijah vlade v tržašk em spo ru. R ačunajo, da sta govorila predvsem o položaju v državi, d an ašn ji stav k i in stav k ah , ki se še p rip ra v lja jo , o porazu vlad e v skupščini p ri glasova n ju o am nestiji, čedalje več jem nezadovoljstvu delavcev in novih spo rih z delodajalci Po razgovoru z E in aud ijem je P ella govoril s stro k o v n jak i o vp rašan jih , ki jih bodo o b ra v n av ali na zased an ju A tlan tsk e ga sveta, ki se bo začelo v po nedeljek, 14, t. m. v Parizu. Mednarodni urad dela in Azija Na svojem sedežu v Ženevi je odbor M ednarodnega u rad a dela ra z p ra v lja l o uspehih kon tin en taln e konference Med narodnega u ra d a dela za Azi jo. Ta konferenca je bila na Japonskem . O poteku konfe rence je med drugim poročal tudi n am estn ik am eriškega m in istra za delo Sp en cer M il ler, ki je izrazil p riz n a n je in zahvalo japonski vladi za go sto ljubno st in vso pomoč, ki jo je d a ja la konferenci, potem pa je p o u d arjal, da je bilo na konferenci popolno soglasje ne samo v pogledu idej in p riza d ev an j m ednarodne delavske organizacije, tem več tudi v pogledu Izvedbe delovnih na črtov, k a r je občudovanja vredno pri p red stav n ik ih ta ko velik an sk eg a področja, ka k ršno je Azija. T udi d rug i po ročevalci so po trd ili, da je im ela od vseh regionalnih konferenc azijska konferenca n ajv ečji uspeh, ki ga m ora vodstvo Mednarodnega urada d ela čim bolj izkoristitL Boji v Indokini Hanoj, 11. decembra (UP). — Oddelki Ho Si M.nhovih sil so prispeli danes v Laj Cu, ki je kakih 30 km oddaljen od kitaj ske meje in okoli 320 km severo zahodno od Hanoja. Francoske čete so po hudem boju uničile v mestu vojaške naprave, potem pa se umaknile v hribe. Nad ■CSA N (SjT?—’/*V (tjohli t* »A (jjVdChđrtl N V Toffgki n % j, WKhauP *r***fhu7m LAOS.••** [rččTongkTiig? Piam* ‘\ 0 - o f the Jars 1 A V i\gfttsanulol< Mg/ 53 ) - 4000 civilnih prebivalcev se je umaknilo Iz mesta že pred nekaj dnevi. Mesto Laj Cu so morali dlje časa oskrbovati z letali. To mesto je na zelo važnem kraju v dolini Crne reke. Z evakuacijo tega oporišča nameravajo fran coske vojaške sile napraviti no vo bazo v zahodnem Vietnamu v mestu Dien Bien Fu, kjer so Japonci nekdaj zgradili moderno letališče, ki je kakih 100 km juž no od Laj Cua. Nova sudanska skupščina Kartum, 11. dec. (Reuter) Da nes so se v Sudanu končale vo litve za sudansko skupščino. Od zadnjih pet poslanskih mest je proegiptovska unionistična stranka dobila 3, neodvisni 1 in stranka proimperialistićne fronte 1 mcsro. Končna sestava sudanske skup. ščine je naslednja: unionistična stranka 50, stranka UMA 23, ne odvisni 11, sudistična stranka 9, republikanski socialisti 3 in stran ka protiimperialisrične fronte 1 . Resolucija indijskih socialistov za Dan človečanskih pravic New Delhi, 11. dec. (Tanjug). Za Dan človečanskih pravic je izvršni odbor delhijske organi zacije socialistične stranke spre jel resolucijo, v kateri zahteva reorganizacijo OZN »v skladu z osnovnimi načeli, na katerih počiva«. Organ zacija združenih narodov, je rečeno v resoluciji, ni bila sposobna zagotoviti p ra vice kolonialnim narodom, ki ječe pod jarmom držav, članic organizacije. Zato jo je treba re organizirati in usposobiti za od pravo kolonializma, kot želi velikanska večina prebivalstva. Resolucija zahteva tudi Izpusti tev kongresnega prv ak a, Ghan- dijevega sodelavca Abdula Ga- farja Kana, ki je od leta 1947 brez sodbe zaprt v Pakistanu. Pred sodišče pa naj se postavi bivši kašmirski predsednik vla de šejk Abdulah Ali, ki ga je treba ali obsoditi ali pa izpustiti, kakor zahteva resolucija. Britanske učiteljice hočejo imeti enako plačo kot učitelji LONDON, 11. dec. (Tanjug). L ab u rističn i poslanec S tew a rt je predložil danes Spodnje mu domu prošnjo, ki jo je podpisalo 1073 učiteljic in učiteljev iz zahodnega Lon dona. V spom enici izražajo ne zadovoljstvo, k e r dobivajo u čiteljice za enako delo nižje plače ko t njihovi tovariši. Spodnji dom n aj prouči v e ljavn e zakonske p redp ise in izvede načelo enakega n a g ra jev an ja m oških in žensk v jav n ih službah. Splošno p ra- 'rilo v V eliki B rita n iji je, da «o ženske v ja v n ih službah, krgo^ini in in d u striji za en a ko delo slabše plačan e k o t mo ški. Izjava zastopnika britanskega zunanjega ministrstva London, 11. dec. (Tanjug). B ritan sk a vlada je še vedno v stikih z Beogradom in Rimom glede tržašk eg a v p rašan ja, je izjavil danes n a tiskovn i kon ferenci zastopnik b ritan sk eg a m in istrstv a za zu n an je zadeve. Na v p rašan je, če so bili z ene in d ru g e stra n i izročeni novi predlogi g rede konference pe tih d ržav o T rstu , p a ni od govoril. Odlikovanje podpredsednika ZDA Nixona TEHERAN , 11. dec. (UP). — Danes je dobil podpredsednik ZDA R ichard N ixon, k i je na obisku v P e rz iji n aslov čast nega d o k to rja n a teh eran sk i univerzi. P o licija je razgnala d em on stran te, ki so vzklikali: »Nixon, pojdi odtod!«, ko se je N ixon p eljal po diplomo r a univerzo. P od p red sed n ik ZDA je im el d a ljši razgovor s pred sednikom p erzijsk e v lad e Za- hedijem in m in istrom za zu n a n je zadeve Entezamom . V erjetno so govorili o p e rz ij skih v p ra ša n jih in o p etro lej skem sporu. New Delhi, 11. dec. (Tanjug). Danes se je začela konferenca o Lndijsko-kitajskem prijatelj stvu. Na konferenci sodeluje kitajska kulturna delegacija, ki jo vodi namestnik m inistra za kulturo Sing Si Ling. Včeraj jo je sprejel predsednik indijske republike dr. Prasad, nato pa so bili člani delegacije na ko silu pri predsedniku vlade Nehruju. Kairo, 11. dec. (AFP). Pod polkovnik Gamal Abdel Nasher je obtožil britanske sile, da so 2822 Am eričanov, u jetih pa 280, m ed k aterim i je 263 ra njenih. V teh štev ilk ah niso v štete žrtv e b om b ard iran ja. L ab u rističn i poslanci so po u d a rja li v svojih pro testih , d a nikoli v zgodovini vojskov an ja število m rtih ni bilo v ta k em nesorazm erju s številom ra njenih. L ittleton pa je izjavil, da navodil za vojskovanje ne bodo sprem enili, k er se b rita n ski vojaki bore proti tero ristom na vojaški način. N apovedal je tudi, da bo b rita n sk a vlad a p rih o d n je leto povečala izd at ke za vojno v K eniji za 6 m ili jonov funtov. LONDON, 11. dec. (Tanjug). M in ister za vojsko A nthony Head je dal danes v Spod njem domu izjavo o ob rav n a vi p ro ti k ap etanu G riffith u v K eniji, ki je obtežen, da je svojim vojakom ob ljub il nag rado za vsake ga ubitega p rip adn ik a giba nja M au-M au. Head je opozo ril n a težke pogoje, v k a te rih «e bore B ritanci, d ejal pa je, -la n ajresn eje obsoja ta dogo dek in da je sto ril vse, da se kaj tak eg a ne bo več pono vilo. Č eprav so k ap etan a G rif- tith a oprostili obtožbe, bo iz vedena glede njegovega p ri m era in podobnih ank eta. Opozicija je n asp ro tov ala se- tav i a n k etn e kom isije, v ka teri so 1 general, 1 sodni ofi c ir in 1 zastopnik b rita n sk ih oboroženih sil v K eniji. L a b u rist S hinw ell je zahteval, da p ritegn ejo v kom isijo tu d i 1 zasebnega p rav n ik a. Z ah tev a ie bila odklonjena z u iem e - iitviio. da g re za vojaško zn- levo. L ab u rističn a p a riam en - rarna skup in a je poslala Spod njem u domu resolucijo, v k a teri izraža n ezau p an je v lad i glede kolonialne nolitike. De b ata o tej resoluciji se bo za čela konec p rihodnjega tedna. Sklepi organizacije OZN za kmetijstvo in prehrano RIM, 11. dec. (Reuter). O r ganizacija za km etijstv o in p reh ran o (FAO) je pozvala države-članice. n ai povečajo km etijsko nroizvodnio in po m agajo odpraviti lakoto n a svetu. O rganizacija je h k ra ti opozorila države, ki im ajo za loge živil, na n ev arn o st p re d dum oingom . ki bi lah k o po vzročil naglo n ad an je svetov ne proizvodnje in trgovine. Na zasedanju FAO so ugoto vili, da ie svetovna km etijsk a proizvodnja danes za 23 od stotkov v ečia ko t n-ed vozno, da pa se ie v različnih d rža vah Hvi<mila zelo neen akom er. no. K onferenca je p rišla do sklej-a. da zah tev a zv išan ie km etijsk e proizvodnje v sve tu tesno m ednarodno sodelo v anje. D anes je o rg a n z a c ija FAO po trited en sk em zaseda n ju končala svr’-ö d«’o. Umik kitajskih čet s Koreje Seul, 11. dec. (UP) Po izjav i fu n k cio n arjev južnoko rejsk eg a m in istrstv a za zu n a n je zadeve se ie del kita jskih čet, ki so b ile v S everni K oreji, um ak n ile n a K itajsko. Iz S ev ern e K o reje se je do njegovi izjavi um akn ilo nek aj m an i k o t polovico k ita j skih čet. Z astopnik 8 a rm ad e pa je izjavil, da ni dokazov, d a bi k ita jsk e čete množično od- h a i o ’ e c K o r p ’o O R lr n » » a p rejšn jeg a m eseca se položaj ni sprem enil. T edaj ie gen eral zažgale 8 . decembra več hiš v bližini Koreina. B ritanski tan- T av lo r izjavil, da ' K ita^ eT n e streljali vzigalne povečujejo in ne zm an jšu jejq svojih sil v S ev ern i K oreji. j ki so baje rakete.
Made with FlippingBook
RkJQdWJsaXNoZXIy ODgyMjIy