URN_NBN_SI_doc-60FF5P3L

GUSTAN J IN KAVNE K r a j a , k i j u n e l o č i j o k i l o m e t r i , m a r v e č č a s - O d g l a v a r s k i h » P o s t a v z a t a j i s t e d e l a v c e « d o d e l a v ­ s k e g a s a m o u p r a v l j a n j a Na osvobo­ jenem K oro­ škem je po­ gn ala bu jn a ra st. Novo se p rep leta s starim . To lah k o vidiš, ko stopiš n a po staji z v lak a in to čutiš, ko govoriš z ljudm i. V en d ar so novi svetli objekti železarne visoko p rerasli vse staro zi­ dovje, in m ed sta rim trgom G u štan jem se je raztegnilo obširno n aselje — Cečevje. Z a č e l i s o p i s a t i k r o n i k o Z adnjo oktobrsko nedeljo so u stanov ili občinski praznik v spom in n a hotuljski tabor. Tega dne so začeli pisati tudi »Cas za delo se začne ob šestih ino terpi do sedmeh zvečer.« Železni pečati v n ajrazlič­ n ejših jezikih in pisavah, med k aterim i celo v kitajsk i, p rič a ­ jo o tem , kam vse so pošiljali je k la rji svoje izdelke. Na za­ bojih, v k a te rih so pošiljali v d aljn e dežele jek len e p a­ lice, so tudi naslovi: Calcuta, S h a n g h a i. . Na koncu muze­ ja so d an ašn ji izdelki ra v e n ­ skih železarjev. K d o n a j b i b i l b o l j ž e l j a n u č e n o s t i k a k o r m l a d i n a , z a t o . . . »V tistih časih«, se spom i­ n ja ra v n a te lj gimn zije dr. Sušnik svojih m ladih dni, »smo hodli le trije iz vse do­ m m m z S g f Ä P Ä P «Repač« — v K ropi so m u re k li »norec« — Z M ute sto ji d an es p red D elavskim m u /e je tn na Ravnah in p rič a o fu iin a rstv u p re d 400 leti. kroniko svojega kraja, ki je bil imenovan prvič leta 1248, u letu 1361 pa že znan trg, z oblastjo od Poljane do Do- brij, z magistratom in sodni­ kom in s tržnimi pravicami, kakor pripovedujejo cesarske listine, ki jih imajo od l. 1536. Kronika piše, da so se o Šmi- helci 1473 Turki hudo podili mimo na Kotlje in da so bili strah deklet, tako, kakor šle- ski konjeniki, ki so po Tride­ setletni vojni taborili tod okoli. V hotuljskih ravnicah in tolstovrških odorih so znojili to zemljo ravno tako, kakor v pradavnih žebljarnah in ko­ vačnicah v Strojnski Rijeki in ob Meži na Ravnah. To so bili naši kovači in fužinarji, ki so dali našemu kraju živ­ ljenje in rast. Na začetku 18. stoletja si jih je udinjal baron Schlangerberg - Gajčnik, 180 7 pa grof Turn; po 12 ur so de­ lali na dva pasa, trde šihte, trdo jeklo sebi v čast, grofu v žep. I z č a s o v , k o s o v l a d a j o č i r a z r e d i p i s a l i d e l a v c e m p o s t a v e r M arljiv i dr. Sušnik, ra v n a ­ te lj nove gim nazije na R av ­ n ah , ti rad pokaže delavski m uzej in štud ijsko knjižnico — n ajnov ejši pridobitvi R a­ venčanov. D okum enti, ki so zb ran i v m uzeju, pričajo, da je bilo tod fu žin arstv o že p re d 400 in več leti. Na P re- j v a lja h je bila močno razv ita' železarska in d u strija od 1836. do 1899. leta, ki so jo im eli j v rok ah ang leško -av strijsk i b aron i. P rem og so dobivali iz P ri nas je v posebni časti leškega prem ogovnika. Tu so j vino, ne zam etavam o pa tu d i 1 žganja. Sosedni Nemci pijejo ju* j n a jra je pivo. Kaj pa narodi p red jamo. V k ritičn ih desetih 3 izven evropske celine? D rugi le tih konec 19. sto letja so vsi 1 k raji, druge navade! železarski o b rati propadli, ra- j ORIENTALCEM je naš al- zen guštanjskega. Železarno Iz i kohol tuj. Mohamed ga je svo. P re v a lj so v celoti preselili v j jim vernikom prepovedal, za- Donaw itz. T račnice za progo ' to pa se je skoraj po vsem D u n aj—T rst pa so b d e še delo m oham edanskem svetu ude- k o ro šk ih železarjev. j mačila kava kot p rav a narođ- S ta r dokum en t »Postave za I na pijača. Iz etiopske p o k ra- ta jis te delavce«, n a b it n a ste- 5 jin e K affa je nastopila svojo n i v m uzeju, u v eljav lja m ed j zm agoslavno pot po vseh kon- d ru g im tu d i n asled n ji člen: -j tin en tih . Zdaj je že p ra v tako line na gimnazijo v Celovec. Naš kraj je bil ted aj usmer­ jen proti Koroški, proti Ce- l tvcu. V stari Jugoslaviji, ko smo bili odtrgani od Koroške, smo živeli le v senci slovenske kulture. Gimnazijo ves čas stare Jugoslavije nismo dobi­ li.« Iz gen eracije ra v n a te lja Sušnika je le pet lju d i iz tega dela Koroške, ki im ajo fa k u l­ tetn o izobrazbo. L eta 1945 so se v rn ili p a rti­ zanski borci na Ravne. Začel se je nov čas. U kaželjni otroci rav en sk ih železničarjev, m eži­ ških ru d arjev , km etov in b a j­ ta rje v , gozdarjev in d rv a rje v izpod U ršlje. S tro jn e in Pece so si zadali častno nalogo: »Iz rodu sam o rastn ikov hočemo po stati inženirji, profesorji, zd rav n ik i in a rh ite k ti svobod­ ne domovine.« Zapeli so kram p i, skozi tri le ta so se v rstile m ladinske brigade in na R avnah je zrasla šola, popolna gim nazija, iz k a te re je odšlo na univerzo že 119 m atu ran to v . K u ltu rn i am b ien t se šele u stv a rja v tem koncu naše domovine. S tu d ijsk a knjižnica, ki je v p ro sto rih z velikim i steklenim i okni, skozi k a te ra so gledali z višine na svojo tov arno grofi T hu rn i, je z b ra­ nih nad 21.000 knjig. Revije, ki jih dobivajo iz tu jin e, pa pom agajo strokovn jakom v in ru d a rstv a n a osvobojenem Koroškem . P i s m o s t a r e g a f u ž i n a r j a S tareg a dragega k ra ja ni mogoče pozabiti. To nam do­ k azu je tudi pismo Jak o b a Ko- kala, ki piše z Jesen ic svojim ravenskim p rijateljem . Ko pridem na Ravne na Ko­ roškem in grem mimo tovar­ ne ter vidim vse novo in ve­ liko ter n apis: »Železarna Ravne«, se spomnim na moje minule delovne čase. Vlivali smo jeklo, jeklo dan in noč, delali smo po 12 ur in po 18 ur vsako soboto do nedelje zjutraj. Ne morem tu vsega popisati. Bilc je jekla kakih 30 do 40 vrst. Bile so znamke »Propeler«, »Wolfram« za brzorezne nože in svedre, za kose in srpe, za pile, za vojaške puške, bajonete, sab­ lje, za granate in šrapnele in vse vrste izstrelskih profilov. Najmanjši profili so bili za mornarico (komaj 496 gramov), naivečn za avstrijske mož- narje. Ta kos je tehtal 800 kilogramov in je šla zanj vsa š.arža 23 lončkov. Jeklo iz lončkov smo poši­ ljali v Grčijo, Turčijo (Solun, Atene, Konstantinopel, Anka­ ro, Smirno). Naše jeklo je šlo tudi na Angelško. k je r so iz­ delovali pile. Te pile so se potem imenovale »angleške pile«, čeprav so bile iz raven­ skega jekla. Kadar smo bili prav dobre volje, smo vlili dva do tri lončke jekla brez »strupa « in brez žvepla — prav čisto meh­ ko zdravo za zdravniške in­ strumente, za nože in škarje. Z ravenskim jeklom smo konkurirali vsem tovarnam. nili proti okupatorju, so po­ dali R avenčani tu d i k ra tk o bilanco povojnega dela. V osm ih letih od osvoboditve do danes je bilo u stv arjen o več kot p rej v sto letjih : z g ra ­ jen a je težka kovačnica s 600- tonsko stiskalnico, nova je k ­ la rn a z 10-tonsko SM in 4- tonsko elek trop ečjo te r z v i­ sokofrekvenčnim i pečmi, e n e r­ getska n ap rav a: 5 generatov- jev, 2 p a rn a ko tla in 2 kom ­ p reso rja, skladišče stareg a že­ leza z žerjavno progo: sk la d i­ šče ingotov z žerjavno progo, no rm aln i in ozki tiri. ki p re­ pletajo vso tovarno, poseben daljnovod 110 kW ; odprem no skladišče, skladišče modelov in nova m odelarna. tra n sfo rm a ­ to rsk a po staja; zg rajen ih je bilo n a d a lje 2 10 dru žin sk ih stan o v an j s kopalnicam i, trije sam ski domovi z 244 p o stelja­ mi. R avne so dobile popolno gim nazijo in štud ijsko k n již ­ nico, ki sta obe pom em bni za ves koroški kot, d alje in d u ­ strijsk o šolo. m oderne gostin­ ske in d ru žab n e prostore, de­ lavski muzej in staln o poklic­ no gledališče »Svobode«. V to ­ v a rn i se je povečalo število delavcev od 450 do 1800. * Na R avnah ne ra ste jo samo nove stav b e in novi o b jek ti železarne. L ju d je sko raj n e­ opazno stopajo v nove odnose. Vse bolj se u trju je kolek tivn a odgovornost med fu žin arji. T udi po delu srečaš nove ljudi. Res, ne v elja to še za vse! Toda večina ne gre več od dela um azanih rok v de­ lavsko kan tino , am p ak se um ije, preobleče in napoti v m oderno u rejeno delavsko re ­ stav racijo na Cečevju. K U L T U R N I R A Z C J L E D I J G l e d a l i š č e v M a r i b o r u Sele po v o jn i so d o b ili n a o sv o b o jen e m K o ro šk em popolno g im ­ n azijo Kapfenberg (Böhler) je jokal vsa leta zaradi naše tovarne. Tudi tovarni plemenitih jekel v Diisseldorfu smo bili trn v peti. Naša kvaliteta jih je se­ kala. Tako piše s ta r fužinar. K r a t k a b i l a n c a Ob deseti obletnici hotulj- skega tab o ra, ko so se zbrali, k ak o r piše k ron ik a, pogumni med našimi občani — železar- ji, drvarji, hlapci in dekle, Na R avnah b ijejo boj za ljud i. Ta boj ni lah ak , am p ak trd. težak in do lgotrajen. Do­ biti ta boj pa pom eni izboje­ v ati bitko za socializem , ki bo prinesel ne samo R avenčanom , m arv eč vsej naši družbi, še vse drug ačn e čase. R. D. n a d a ljn jem razvo ju je k la rstv a bajtljurji in kmetje in se dvig- Kaj pijejo drugi narodi/ —— *-»• ^ V11111.U* JL L4 CVz prep ro sti svedri, ru d a rsk e sve- j j tilk e in slike ru d a rsk ih skunin J I { « p In soliden izdelek čip k aric iz Ž eleznikov p rilju b lje n a na zahodu k o t v novem svetu .K ava je osvojila svet. V mnogih k ra jih AFR IKE v a rijo dom ačini iz razn ih vrst prosa pivu podobno pijačo P ra v ijo ji POMBE; ta pijača je kiselkastega okusa in je ze­ lo močna- B rez pombe med zamorci ni slavja. P ijača pom. be je ra z širjen a zlasti v Vzli A friki. V IN D IJI k ak o r tu d i po vsej jugovzhodni A ziji p reb i­ valstvo n ajbo lj ceni pijačo TODDY ali TAR I, ki je sok raznih v rst palm . S tisk ajo bo­ disi cvetovje ali sadeže. Do­ mačini n arezu jejo debla n ek a­ te rih palm , kot to delam o pri nas z brezam i ali bori. Sok vsebuje sladkor. B rž ko za­ vre, je uporaben. JAPONSKA narodn a pijača je SAKE, riževo vino z 12 od­ stotki alkohola. P rip ra v lja jo ga tako, da z vročo vodo d u ­ šijo riž, ki mu p rid en ejo dro­ ži. Po dveh dneh to snov zme­ šajo s kuh an im rižem in vodo. Ko zavre, jo precede in pi­ jača je gotova. MEH IČAN I im enu jejo svo­ jo narodno pijačo PULQUE. D obaviteljice so agave. N ji­ hova cvetna steb la narežejo, iz ran tekoči sok pa p re stre ­ zajo v buče te r ga potem p u ­ ste v reti. P u lq u e n im a niti dobrega okusa n iti p rijetn eg a duha, je pa zelo om otična p i­ jača in je p ra v zato m enda tako p rilju b ljen a. JUŽNA AMERIKA se v u živ an ju p rib ližu je O rientu. N arodna p ijača m ilijonov ju ž­ nih Am eričanov je MATE. P rav ijo ji tu d i YERBA ali PA ­ RAGVA JSK I ČAJ. V sebuje mnogo kofeina, zato vpliva zelo d ražilno in osvežujoče. —e t K o v a o b l e k a z a a m e r i š k e g a s i l c e V zadnjem času so v Z d ru ­ ženih d ržav ah Am erike p a te n ­ tira li zam isel najnovejšega oblačila za gasilce. To oblačilo, skupaj s posebno napravo, omogoča, da gredo lah k o v sredo plam enov. Gasilec nosi rezerv o ar s tekočino za ga­ šen je ognja. Iz cevi nad ga- silčevo glavo se kro g in krog zliva svo jev rsten zaščitni oklep p red ognjem — kem ična tekočina. S pomočjo novega n ačin a upo rab e tekočin kem ič­ n ih sred stev lahko prod ro gasilci p ra v v sredo ognjenih žarišč. DRUGO DEJANJE P rv i prizor. V letošnjem letu so postavili na oder dve stvari. Fran Žižek je režiral I »spe* arovega Beneškega trg In nedvomno je Žižkova režija, ki se ji vidi temeljito poznavanje Shakespeara taka, da jo lahko ocenimo kot novo stopnico v razvoju slove.skega poustvarja­ nja velikega Elizabetinca. Za­ stor pade samo enkrat in na predstavi, kjer je bilo, veliko otrok in je vdiralo v gledališče popoldansko nedeljsko razpolo­ ženje, nisi občutil »jecljajoče re­ žije« s premori, počasnostjo na odru, umnim reševanjem shake- spearske odrske tehnike itd. Predstava je bila končana v do* bril. dveh urah. Režiser Fran Žižek je pravilno in po shake- spearsko ukinil premore med dejanji in s filmsko naglico brez zunanje slikovitosti prostorov, ki jem ljejo globini Shakespearo­ ve modrosti del njenega poslan­ stva, prenesel vse težišče n a sm iselnost igre. Kako čudovite je Žižkova vizija, ki jo je imel v času p rip rav na režijo! Ker Je vedel, da predstavlja Beneški trgovec v skupini Shakespearo­ vih del obdobje, ko je veliki mojster hrepenel po m iru, od­ puščanju in skladnosti med ljudmi, je rekel: »Zato mi je bil ves čas pred očmi oder, na ka" terem bi bilo postavljeno veliko stopnišče, ki bi se začelo v av­ ditoriju in se zgubljalo nekje za horizontom. Po tem stopnišču pa bi se spenjali igralci vedno više v Belmont — obenem pa b i stopnice vabile tudi občinstvo: pojd te za nami!« Tega ni stopil, zato pa je s krožnim odrom., v globini prizorišča, ki ga jte pc potrebi zakrivala v stilizirani benečanski okvir p ritrjen a za vesa, čaral spremembe in u stv ar­ jal možnosti, da so se gletlelcl lahko počutili tako, kot bi “bili v Globe Theatre, kjer je sh.ake- spearska režija slonela na iist h načelih. Sceno je izdelal sceno­ graf Rijavec. Zal pa je celotna predstavia — vsaj predstava tistega nedeljiske" ga popoldneva — nekam utru je­ na, apatična in ji manjka prvo­ bitne shakespearske strasti, ki je je polno tudi v najm ilejših scenah Beneškega trgovca, da ne govorimo o temačnih stra­ steh Shylocka samega. Shyloka je igral F ran jo Blaž. Njegova igra sloni na romantično pate­ tičnih prvinah igralskega snova­ nja, ki utegnejo postati zelo ne" varne p ri takih strastnih likih kot je Shylok, saj se vloga Shy­ loka naravnost ponuja take vr­ ste igralski naravi. Odtod izvira vtis, da je izrazil Blaž to zna­ menito Shakespearovo figuro predvsem z zunanjim i učinki. V endarle pa dokazuje Blaževo igranje veliko znanja in izpo­ polnjeno tehniko, za katero sto­ ji pomemben napor učenca Put" jate in Milana Skrbinška. Zani­ miv lik je postavil v Lancelotu Gobbu Dušan M evlja. Njegova spretna komika s satiričnim i p r­ vinami se je ujemala z norčavo modrostjo tega posebnega »mo­ dreca« v galeriji Shakespearovih norcev. Roman L ovrač je imel najbrž precej veselja s svojim Lovrencom. Za njegov razvoj pa bi b ilo .n ajb rž zelo prav, če bi na živčnih reakcijah sloneče igralstvo začelo zoreti iz giofcin, kier v človeku ne veljajo prav nič zunanji učinki. T ak rat se bo ta talentirani igralec začel hitro in skladno razvijati. Tudi ženske vloge pri Beneškem trgovcu so bile dobro odigrane: od rahle Porzie, ki je razkazala svojo igralsko moč predvsem v sodni sceni, do tople Nerisse in Jessi- ce. (Igrale so N edeljka Kacino­ va, M ira SardtDčeva in Angela Jan k o v a ). Ne moremo drugače, kot da zapišemo: ostali igralci so bili dobri. Igrali so: A rnold T ovornik, Jože M lakar, Slavo Plevel, B oris B runčko, Hugo F lorjančičj Jože Sam ec, M arjan B ačko in drugi. Taki so bili najbolj očitni vti* si s predstave, o kateri pa bi bilo potrebno obširneje spre­ govoriti zavoljo režiserjevih do­ prinosov shakespearskemu igra­ nju na Slovenskem in proble­ matiki igranja v zvezi z režiser­ jevim osnovnim konceptom. Drugi prizor. D ruga predsta­ va. Moderna drama. Pisec: Ge­ orges Roland. Naslov je vzet iz Voltairovega finala v Kandidu: Obdelujmo v m iru svoje vrto­ ve. Tema: politična parodija. Sorodstvene zveze: Ustinov, Lju­ bezen štirih polkovnikov, film Štirje v džipu, vrsta kabaretnih točk v pariških lokalih, k jer so se za časa konference štirih norčevali iz sodobne velike di­ plomacije. Vendar: popolnoma samostojna in duhovita obdela­ va odnosov med štirim i velesi­ lami, ki se neodgovorno in vsaka po svoje zares ali p a cinično igrajo z ljudmi. P rava pravcata komedija. In ker je aktualna, jo ljudje sprejemajo z velikim ra­ zumevanjem. V endar pa je mo­ ralni nauk tipično francoski in za nas nesprejem ljiv: m irno ob­ delujmo svoje vrtov®. T® ae pra» vi, da pustimo svet ob stran i in se zapremo sami vase. Beg v slonokoščeni stolp Brezbrižnost. ; In s tem: brezobzirnost. Ne mo­ remo se strinjati. Režija je sicer ji zakrila osnovno »modrost« te -^•satirične komedije, a vendarle jrpiane na dan — in ta »modrost« ifza nas ni modrost. Igralci pa so zanim ivi. Kome- . dija slogovno niha med’ izrazito špogovornostjo in komičnim tipi- ? ziranjem . K arakterjev je zelo t malo. Igrajo tipi. Tip Angleža, t tip Amerikanca, tip Francoza 'n 1 tip Rusa. Okoli njih pa se suče nekaj ljudi: Jože, Simone in Micheline. N ajprej je treba spre- ; govoriti o zadnji trojici. M ira B edenkova (Simone) je narav­ nost odlična. Inteligentno sklad­ je med igro telesa ir. pestro igro zapletenega značaja. Mno­ govrstnost čustev Imenitno jih zna uporabljati. Svojo gibčnost sprem inja v umetniški instru­ ment. M ajda D oboviškova (Mi­ cheline) komičnosti in absurd­ nosti svoje vloge ni izpeljala do konca. Neizrazita. A vendar vse kaže, da bi šla lahko naprej, saj je prišla do pol pota. Skoda. P ravi dogodek je Jan k o Habrl (Jože). P ravijo, da je doslej igral le piškave vloge. Toda ta je zdrava in zrela. Igra z mo­ drostjo in zrelostjo, ki se ne kaže samo v posebno zrelem in um irjenem glasu, ki ima nena­ vadno barvo, temveč v vsem. To je resen igralec. Šofer — Fran­ coz je Hugo F lorjančič. Spreten in čustveno zavzet. Američana igra Anore j T ovornik. To je go­ ra dobrotljivosti. Izrazit čut za komiko. Izrazit čut za igro. Rusa je igral Jože Samec. Najbrž je zelo močan v posnemanju. An­ gleškega šoferja je ustvaril Jože M lakar. Zanimiva igra, ki se skriva za humorjem skoraj bo­ lehno resnost. In tak humor je najsilr.ejši. Tako lahko ugotovimo, da sta na mariborskem odru dve pred­ stavi lz dveh umetniških svetov in obe pritezata občinstvo in obe sta po svoje aktualni. Druga se­ veda nima nobene pretirane umetniške vrednosti, vendarle pa veliko dragocenega humorja, ki ga naši ljudje nehote razu­ mejo včasih globlje kot avtor zavoljo izkustev, ki jih Imamo sami z velikim i štirim i. * T retji prizor. Po teh bežnih zapiskih fci si človek mislil, da je seveda v m ariborski igralski družbi vse v najlepšem redu. a če bi znali kot Asmodej odkri­ vati strehe in gledati v snova­ nje ljudi, bi v gledališču, kjer je mahal nekoč s svojimi rokam i genialni Kainz, videli vrsto po­ manjkljivosti. Teh pa je veliko objektivnega značaja. Predvsem je očitno, da v mariborskem gle­ dališču tako kakor pri večini sedanjih slovenskih gledališč na moremo govoriti o skladnem an­ samblu. Njegova razbitost priha­ ja v m arsikaterih prizorih do izraza. Ansambel je sestavljen iz starih, preizkušenih igralcev, ki so ostali od predvojne mari­ borske gledališke slave in iz vrste nadarjenih ljudi, ki so prišli na poklicni od^r s pode­ želskih desk — in končno z ze­ lenečih vejic Akademije za igral­ sko umetnost. Samo genialna ro­ ka bi iz tega raznobarvnega mo­ zaika lahko na hitro ustvarila enotno umetivško podobo. Toda režiserjev ni. Pomagati si misli­ jo z gosti, toda gost je lahko dež v suši, je lahko dragocena izkušnja, je lahko dogodek, ne predstavlja pa ureditev razm er in ne more vplivati na umetni­ ško stapljanje ansambla. P ri­ m anjkuje jim tudi igralcev, saj imajo vsega skupaj samo 28 ljudi. Čudno. Pravi igralec bi si vroče želel igrati v Mariboru zavoljo problematike maribor­ skega gledališkega početja, ki je edinstven — in zaradi tega, ker bi se prav v tem gledališču lah­ ko razvil bolje kot kjerkoli. V Ljubljani je cela vrsta igralcev in igralk, ki dobijo kakšno vlo­ go vsake kvatre enkrat, v Ma­ riboru pa je ansambel skoraj v celoti zmeraj zaposlen. Predvsem pa lahko spodbudi umetniško strast, strem ljenje, ki hote ali nehote prihajr. v Mariboru do izraza: spoprijeti se z vsako­ dnevnim i problemi, ki se ponu­ jajo gledališču v stiku s tako raznolikim in zanimivim občin­ stvom ip v tem spopadu izobli­ kovat: novo podobo slovenskega gledališča. Jože Javoršek V S lo v en iji Je tri d n i gostova B eo g rad a, v sred o in č e trte k G ostovalo je s p re d stav o »Gle leto s slav i svojo šestd e se tle tn v se k a k o r k u ltu rn i d o godek pr lisk i a n sam b el p rv ik ra t videli lju b lja n s k e p re d stav e : R aša P D ivna D jokovič k o t S e stra A lo S rb sk o n a ro d n o p o zo rište iz v L ju b lja n i, sin o či pa v C elju, m bayevih« M iro slav a K rleže, ki ico. To g o sto v an je je p om enilo vega red a, saj sm o b ra tsk i g leda- V L ju b ljan i. N a slik i je p riz o r z laovič k o t L eo n e G lem b ay in ng elik a. f&nlliiraoprosvetiii zapiski Jese n išk o g led ališče je o d p rlo sv o ja v ra ta . D an re p u b lik e je p ro sla v ilo je se n išk o g led ališče z o tv o ritv ijo le to šn je sezone. Do te g a d n e so b ila k o n č an a tu d i a d a p ta c ijsk a dela, ki jih je s fi­ n a n čn o p om očjo om ogočil O k ra j­ n i lju d sk i o d b o r R ad o v ljica. Ža o tv o ritv e n o p re d stav o so J e s e n i­ čan i iz b ra li K re fto v e K ra n jsk e k o m e d ija n te , ki jih je n a štu d ira l re ž ise r S rečk o Tič. T u d i n a d a lj­ n ji re p e rto a r je že p rip ra v lje n in sk rb n o izbi an. »O peracija« n a o d ru v Ilirsk i B istric i. P riza d e v n i ig ralci SKUD T o n e T om šič v Ilirsk i B istrici so u p riz o rili trid e ja n k o M ire M ihe­ lič »O peracija«. P red sta v a, ki je m e d te m že doživela p o n o v itv e, je v celoti u sp ela in do živ ela v elik o p riz n a n je o b č in stv a iz Ilirsk e Bi­ stric e te r okolice, ki si želi še več p o d o b n ih p rire d ite v . V L en d av i so u stan o v ili »Svo­ bodo«. P re d n ed av n im je bil v d o ln ji L en d av i v d v o ra n i »Naf­ te« u stan o v n i občni z b o r d e la v ­ sk eg a p ro sv e tn eg a d ru š tv a »Svo­ boda«, k i je p o m en il v elik dogo­ d ek v ta m k a šn je m k u ltu rn o p ro ­ sv etn em ž iv lje n ju , saj se ga je u d eležilo p re k o 500 lju d i. N a jp re j je b il n a sp o re d u k ra te k k u ltu r­ n i p ro g ram , k i so ga izv ed li pev­ sk i zb o r, g o d b a n a p ih a la in ta m ­ b u ra š k i zb o r, n a to p a so bila p re b ra n a p o ro čila. Z b o r je iz re ­ k e l p riz n a n je za d o sed a n je u sp e ­ h e in za u d eležb o n a leto šn jem P re k m u rsk e m fe stiv a lu KUD L en ­ d a v a in D PD B eli ru d a r, k i sta se sed aj fo rm aln o v k lju č ili v »Svobodo«. P riso tn e Je n a g o v o ril tu d i to v a riš Iv a n R eg en t, ki je o č rta l o sn o v n e n alo g e »Svobode«. »Svoboda — B ežigrad« im a d o ­ b ro ig ra lsk o sk u p in o . P o ž rtv o v a l­ n i ig ra lc i b e ž ig ra jsk e »Svobode«, k i jih v o d i re ž ise r to v . B ra tin a , so v z ad n jem času p rip ra v ili že d v e u p riz o ritv i. L ip ah o v »G lavni d o b itek « in B ev k o v eg a »Tončka«. Z lasti k rs tn a p re d s ta v a 2 T ončka« Je p o so d b i o b č in stv a in p o so d ­ b i stro k o v n ja k o v o d ličn o u sp ela. Ig ra je p o v seb in i zelo a k tu a ln a , k e r g o v o ri o p o ita lija n č e v a n ju slo v en sk ih o tro k n a P rim o rsk em . Š o lsk i v o d stv i m . in V III. drž. g im n a z ije za B ežig rad o m s ta o r­ g a n iz ira li p o seb n e p re d s ta v e za sv o je d ija k e . __K u ltu rn a d e ja v n o st v S k o cij an u F” V Skocijanu, p ri­ javni dolenjski vasici, im ajo še izp red v o jn e k a r lep o tra d ic ijo v k u ltu rn o p ro sv e tn em delu. T a m k a jšn ji ig ralci so le to šn jo je ­ sen začeli z M olierovim »Skopu­ hom «. s p re d stav o , k i je žela n a dom ačem o d ru in n a g o sto v an jih m nogo u sp eh a. M ed n a sto p a jo č i­ m i se je lep o u v e lja v ila tu d i m la­ d in a. Z delom n a d a lju je jo in v k ra tk e m n a m e ra v a jo n asto p iti L novo u p riz o ritv ijo . P o sv e to v an je k u ltu rn o p ro sv e t­ n ih d ru šte v v R adgoni. N a po­ sv e to v a n ju . k a k o bi poživili k u l­ tu rn o u m e tn išk o in lju d sk o izo­ b ra ž ev a ln o delo, so se te -d n i zb rali v R adgoni zasto p n ik i k u l­ tu rn o p ro sv e tn ih d ru šte v iz C rne, A pač. R adgone, N egove. Stogo\-- cev, Ščavnice. S tav ešin cev . S ta re g o re in R ad en cev , T e m e ljito so p re tre sli p erečo p ro b le m a tik o in določili sm ern ice za bod o če delo. U gotovili so. da je d elo v n e k a ­ te rih d ru štv ih u sm e rje n o p re v e č en o stran sk o . D ru štv a so tu d i p re ­ m alo p o v ezan a s S o cialističn o zvezo. B oli siste m a tič n o bo tre b a o rg a n iz ira ti zim sk o izo b ražev aln o delo. p o seb n o p o zo rn o st pa bo tre b a p o sv etiti k n již n ic am in k n již n ič a rsk e m u k a d ru v A paški k o tlin i. P o m en ili so se tu d i o p rip ra v a h za skuDŠčino o k ra jn e ­ ga o d b o ra L ju d sk e p ro sv e te, k i b o v ja n u a rju . L eto d n i d e la KUD »L jubo Š er­ cer« v P o d p eči. V o rv e m le tu d e­ la KUD »L iubo Š ercer« v P o d ­ p eči se je zlasti u v e lja v ila d ra m ­ sk a d ru ž in a , ki se ji je p o srečilo v z g o jiti p rim e re n in sta le n k a d e r ig ra lc e v te r ig ra lk . M ed ig ra m i, k i so jih u p riz o rili, sta p o m en ila n a j v e čji u sn eh »M iklova Zala« in M o liero v »G eorge D andin«. P o leg te g a so re d n o so d elo v ali p ri slav ­ n o stn ih p rire d itv a h . D ru štv o im a p re m a lo pom oči, p riz n a n je v e lja v te m p o g led u e d in o k m e tijs k i zad ru g i. Književniki so obiskali mladino na Blokah Pred dnevi je Društvo slovenskih književnikov priredilo bralni nastop za učence in dijake o S o vi vasi na Blokah. Svoja dela so brali France Bevk, Lily Nooy, Ferdo Godina in Tone Pavček. O troci so jim pripra­ vili prisrčen sprejem in z iskrenim veseljem bogato poplačali njihov trud. Takšni obiski so za kulturno vzgojo brez dvoma zelo pomembni, m j otroci v živem stiku najlažje in radi dojemajo lepote našega slooeiva.