URN_NBN_SI_doc-60FF5P3L

V Beil krajini so začeli zimske izob ra ževa le tečaje V vsej Beli krajin i so imeli po vojni vrsto izobraževalnih tečajev, največ pa lansko leto, ko se je ude­ ležilo vseh vrst tečajev približno 5V« prebivalcev. Na osnovi lani in p rej­ šn ja leta pridobljenih izkušenj, so se za izobraževalne tečaje to zimo še bolj pripravili. Pri tem so najbolj aktivne žene. ki so tndi pri zadnjih volitvah pokazale veliko politično zavednost. Zlasti so dobre organiza­ torice tečajev žene-zadružnice po vsem okraju, pa tudi prosvetni de­ lavci in strokovnjaki radi pomagajo pri izobraževanju prebivalstva. 2e v začetku tega meseca so začeli v vsem okraju z 15. različnim i teča­ ji, od tega jih je samo v Črnom lju b. Tečaji so iz različnih strok. -Tako, im ajo v Črnom lju šiviljski nadalje­ valni tečaj, dva prikrojevalna teča­ ja , 'ziljski, gospodinjsko-km ctijski in ti -ge tečaje, katere obiskuje nad ISO zena in deklet. N ekatere obisku­ je jo tudi po dva tečaja hkrati. V Ziljah in Preloki še niso imeli teča­ ja , letos pa se je v vsaki vasi pri­ javilo že po 20 žena in deklet za gospodinjsko km etijski tečaj. Pri­ pravo in organizacijo tečajev je iz­ vedla Zveza žena zadružnic, ki je preskrbela tudi strokovno moč /a vodstvo tečajev. Uspešno delajo na izobrazbi žena tudi žene-zadružnice na Vinici Organiziral* so tkalsko in veziljsko družino in takoj, ko dobe sirovine, bodo pričele s tečaji obeh panog. Sklenile so da bodo take te­ čaje organizirale tudi v Sečjem sein, k je r dosedaj še niso imeli nobenega tečaja. Pri pripravah in pri ljudski izobrazbi na splošno na^ Vinici veli­ ko pomagajo tam kajšnji prosvetni dela* -t V ..Ilešičih in okolici se zelo za­ nim ajo za strokovne tečaje. Tudi tu veliko pomaga pri tem delu učitelj Stvo, zlasti požrtvovalni šolski upra­ vitelj tovariš Stangel. Gospodinjsko- km etijski tečaj se je v Adlešičih že začel, v kratkem pa bedo začeli še s strokovnimi tečaji domače obrti, zlasti s tečaji za tkalstvo, na kate­ rih pripravah požrtvovalno dela zna­ ni lju b itelj Bele krajin e tovariš 3o- žo Račič iz L jubljana. Za take te­ čaje je tam v okolici še prav po­ sebno veliko zanim anje. Pravijo, da bodo to ziit-o organizirali tečaje tudi v oddaljenejših vaseh, kot so Mili­ ci, 2iniči in druge. Računajo, da bo­ do imeli to zimo v okraju najm anj 28 izobraževalnih tečajev. Poleg strokovnega pouka predavajo na te čajih tndi 'druge predm ete, kot so računstvo, blagoznanstvo, zem ljepis in zgodovine, pa tudi kulturno pro­ svetnega dela ne zanem arjajo. O krajna zveza zadružnic, ki si s omočjo strokovnih in prosvetnih elavcev prizadeva za dobro udelež­ bo na tečajih ter tudi dobro vsebino predavanj, skrbi obenem tudi za strokovne moči. Kje teh ni v bližini tečaja, jih pošlje iz Č rnom lja ali drugih centrov. Tako bo predm ete iz domače obrti v Semiču poučevala ena tovarišica iz Č rnom lja, prav ta- P rire d ite v N ovoletne jelk e bo letos v C elju zelo razkošna. T ra ja la bo v glavnem ves te ­ den p red novim letom , glav­ ni del proslave pa bo na p redvečer novega leta. V rstile se bod gledališke pred stav e, m alčki si bodo lahko ogledali Sneguljčico v kinu , prisostvo­ vali pa bodo lahko tu d i lu t­ kovnim p red stav am po te re ­ nih. Vse te p rired itv e bodo brezplačne. Ko bodo zadn ji dan v tem letu p rih iteli otroci na T rg V. kongresa, jih bo tam čak a­ lo nem ajhno presenečenje. T edaj bo T rg s pomočjo p ri­ spevkov celjskih kolektivov sprem enjen v pravcato, p rav ­ ljično naselje, čarobno ra z ­ svetljeno. Da bo leto šn ja N ovoletna jelk a sp et nek aj izredno lepe­ ga in priv lačn eg a za naše naj- m lajše, im ajo v glavnem za­ sluge štev iln i delovni ko lek - ko bo šla ena poučevat na tečaje v Zilje in Preloko. Km etijski in dragi strokovnjaki v Č rnom lju pa so prav tako vedno p ripravljeni, da gredo predavat, k je je potrebno. Ko že govorimo o izobraževanju v Beli k rajin i ne moremo preko spošne km etijske zadruge Č rešnjevec pri Semiču, k atera dasi zelo m ajhna ze­ lo uspešno deluje v korist zadružni­ kov in k je r so prav tako že začeli z izobraževalnim tečajem v okviru zadruge. Tudi strokovna predavanja iz živinoreje in km etijstva no v tem k raju nad vse dobro obiskana. fr) tivi, m estn i lju d sk i odbor, D ruštvo p rija te lje v m ladine te r m nogi ja v n i in k u ltu rn i delavci. T a d an bo znova do­ kazal, k ako naša socialistična domovina sk rb i za svoje n a j­ m lajše, saj bodo obdarovani vsi otroci brez razlike. M. Č. Iz Ponikve pri Grobelnem P ri nas bomo im eli danes lepo slovesnost. Ob 18. u ri bo­ do p rik lju čili e lek tričn i to k v štirih vaseh v okolici Ponikve. P reb iv alci so p risp ev ali k e le k trifik a c iji n ešteto delov­ nih u r, v sred stv a p a so vlo­ žili okrog 9 m ilijonov d in a r­ jev . M. Č. Iz Šentjurja V kmetijski šoli so pred nekaj dnevi neznani tatovi ukradli iz hleva sredi noči 7 mesecev staro, brejo in okrog 460 kg težko telico, škoda je tem večja, ker bodo tatovi živince nedvomno ubili. M. Č .* * * * v V Ceijjia bodo imeli naimSagši d o io i ; veselja z Novoletno feil«o V Č E H A J m i E I Z D A J E Predsedn ik ita lijan sk e v lade o trža šk em vprašan ja Pella vztraja pri anglo ameriških sklepih od 8. oktobra — Presenečenje v krogu diplomatov in političnih opazoval cev Rim, 10. dec. (Tanjug). Pred­ sednik italijanske vlade Pella Je imel nocoj v senatu govor o zunanji politiki svoje vlade te r je bil večidel tega govora posvečen tržaškemu vprašanju. Pella je poudarjal, da pomeni umik vojaštva z jugoslovarsko- italijanske meje sicer pomirje- nje v odnošajih med obema državama, dodal pa je, da to pom irjenje ne sme vzbujati optimizma glede rešitve trža­ škega spora. Italijanska vlada vztraja pri svoji zahtevi, naj se na konfe­ renci petih držav razpravlja o vsem tržaškem ozemlju in ne samo o coni A ter da ostanejo v veljavi angloamerički sklepi od 8 . oktobra Italijanska vlada še vedno meni, da je plebiscit najboljša rešitev. Nadalje je zahteval, naj bi bile izvršene pred konferenco posebne pri­ prave, ki bi konferenci zajam­ čile uspeh. Glede zavezniške su­ gestije od 13. novembra o po­ gojih >n uspehih konference pe­ tih držav v tržaškem sporu je Pella izjavil, da ustreza ta su­ gestija nekateri-:’ zahtevam ita­ lijanske vlade in da jo je za­ radi tega "Um tudi sprejel. V sedanii situaciji bi se mogel po besedah predsednika itali­ janske vlade rešiti spor, če bi jugoslovanska vlada sprejela sugestijo in zahteve od 13, no­ vembra. To svoje stališče je Fella razložil že na nedavni konferenci ministrov Evropske skupnosti v Haagu in tudi med raznimi diplomatskimi razgovo­ ri in pri akcijah, ki pa se še nadaljujejo, zaradi česar zdaj ne more navajati podrobnosti. Beograd, 10. dec. Na nocoj­ šnji akademiji ob Dnevu člove­ čanskih pravic je govoril ge­ neralni sekretar predsednika republike dr. Jože Vilfan, ki je poudarjal, da je deklaracija o človečanskih pravicah važen korak pri razvoju človečanstva. Ta deklaracija se da po svojem pomenu prim erjati samo z Ustanovno listino Združenih narodov. Poziv Generalne skup­ ščine OZN, naj v Organizaciji združenih narodov včlanjene države proslavljajo Dan člove­ čanskih pravic, ima velik po­ V krogih tujih političnih opa­ zovalcev in diplomatov v Ri­ mu, ki so danes v velikem šte­ vilu prisostvovali seji senata, poudarjajo, da ni predsednik vlade navedel nobenih kompro­ misnih predlogov, kakor se je to splošno pričakovalo po spo­ razumu o umiku čet z meje. Presenečenje je povzročilo tudi to, da je predsednik italijanske vlade spet ponovil vse zahteve italijanske vlade glede Trsta, ki ne'm orejo biti podlaga spo­ razuma po prvem koraku popu. ščanja, do katerega je prišlo oo jugoslovanski iniciativi za umik čet z meje. V teh krogih me­ nijo, da je predsednik italijan­ ske vlade s svojim pozivom na sklepe 8 oktobra vrnil spor okrog STO na tisto točko, s ka­ tero se je začel. men za napredek na področju človečanskih pravic. V Jugoslaviji so delavski sve­ ti in razvoj demokracije nova faza v razvoju problema člove­ čanskih pravic. Ta problem je tudi ua mednarodnem področju v okviru Združenih narodov prišel v novo razdobje, kajti ekonomski in socialni razvoj je postal konkretna obveznost ne samo za posamezne države, temveč za vso skupnost. Držav­ ljani Jugoslavije so lahko za­ dovoljni z uspehi, ki so bili do­ slej doseženi v pogledu člove- canskih pravic. P r o s l a v a D n e v a č l o v e č a n s k i h p r a v i c Koncert Društva upokojencev v Mariboru Maribor, 10. dec. Včeraj je bil v dvorani Ljudske prosvete v Mariboru koncert Društva upo­ kojencev, na katerem so sodelo­ vali solisti mariborske Opere, godba JLA in pevski zbor D ru­ štva upokojencev. Koncert je bil namenjen predvsem upoko­ jencem, vendar se ga je udele­ žila tudi ostala publika, ki je z zanimanjem sledila programu, zlasti točkam, v katerih so na­ stopali naj starejši mariborski veterani. Med njim i naj omeni­ mo 72-letnega čelista Ivana Bernikova in naj starejšega čla­ na pevskega zbora upokojencev, ki je star 94 let. (j. p.) Oljarna na Selah zopet obratuje Pred k ratk im je začela zo­ pet obratovati o lja rn a na Se l lah pri Zg. Polskavi, ki kljub j temu, da ima dober strojni! park, sedem let ni služila svo-j jemu namenu. O lja rn a bo v | bodoče obratovala pod upravo! tovarne olja v Slov. B istrici.j Delo v tem podjetju bo sezon­ sko. Vendar kaže, da do p ri­ hodnje jeseni ne bodo p rene­ hali z delom, ker so na razpo-1 lago večje količine oljnatih ! semen. Več dela bo tu k aj tudi zaradi manjše zmogljivosti to­ varne olja v Slov. Bistrici, ki | jo je pred meseci delno un i­ čil požar. Potreba po tem p o d je tju je bila v tem okolišu že močno občutna. Tako je sedaj mogo­ ča na Selah zam enjava vseh I o ljnatih semen, medtem ko je | poprej bilo treb a hoditi v od daijeno Slov. Bistrico. S tem da je o lja rn a začela zopet j obratovati, pa je dobilo zapo­ slitev tudi nekoliko domači-1 nov. O lja rn a je že poslala na trg prve tone jedilnega olja za široko potrošnjo. I. B. Podivjanost — sad materialnih in vzgojnih razmer preteklosti V sredo, 9. t. m. je Jože D ušej ro j. 1924, po poklicu km ečki delavec iz Slov. Bistrice, okraj Maribor-oko- lica, s krušnim nožem zabodel svojo m ater Pavlino D ušej, staro 63 let D ušejeva je poškodbam podlegla. Jože D ušej je d ejan je priznal, za vzrok pa navaja, da sta se z m a­ terjo vednb prepirala. Vlom v gospodarsko poslopje V noči od 7. na 8. decembra je bila izvršena vlorana tatvina v go­ spodarsko poslopje, last Vebel Jo­ žeta, Ivankovci št. 47, od koder so storilci odnesli 80 kg moke in dvo­ kolo. Istoča-sno je bil izvršen poiz­ kus vloma v KZ Ivankovci, kamor pa storilci niso mogli vlomiti. Po­ slopje Vebel Jožefa in KZ sta odda­ ljeni drug od dt*tigega 20 ra. S-torilei so paskuŠali vlotbHi z raznim orod­ jem, vendar jim zaradi močnih vrat in oken ni uspelo. V stanovanje Jo­ žeta Vebel so prišli na ta način, da so odtrgali ključavnico z železnim sekačem. Organi notranje uprave po­ izvedujejo za storilci. Kratko zadovoljstvo z ukradeno gumo M. S. roj. 11. I. 1929 v Ptuju, stan. v Ptuju, Zgornji breg 46, je ukradel ob cca 20. uri 200.000.— din vredno avtomobilsko gumo od tovor­ nega avtomobila, na škodo Gradske- ga prevozniškega podjetja Čatež in sicer izpred gostilne »Lužnike v Ptu­ ju. Storilec je bil &ez pol tire po izvršeni tatvini izsleden in prijet. Zaradi dezerterstva 8 let v prostovoljnem pregnanstvu V sredo 9. t. m. je bil ob 6. uri zju traj aretiran Anton Kamenik, roj. 1920 v Resniku, okraj C elje-okolica, ki je leta 1945 dezertiral iz JLA in se vse do zdaj skrival po gozdovih. G o r e n j s k a p r e d p r a z n i k o m Mednarodnega zimsko­ športnega tedna se bo udeležilo nad 3000 doma­ čih smučarjev - Tekme v hokeju in drsanju na Bledu in Jesenicah S p et se b liža dan , k o b o v sa G o re n jsk a, vsa S lo v en ija, s svo­ jim i sm u č a rji z b ra n a n a v elik i z im sk o -šp o rtn i m a n ife sta c iji — na II. g o re n jsk em zim sko šp o rtn e m te d n u . L an sk o letn o te k m o v a n je n a sn eg u n as je o b o g atilo z iz­ k u šn ja m i in n a p o tk i za b ližn jo p rire d ite v . G o re n jsk a sm u ča rsk a p o d zv eza se po d v o d stv om tov. B račiča v n eto p rip ra v lja n a svoj v elik i p ra z n ik . M ladina, k i k o ­ m a j čak a, d a bo m e rila sv o je spo­ so b n o sti v p le m e n itih m e d se b o j­ n ih b o rb a h , m o ra v ed eti, sp o zn a­ ti in o cen iti, k o lik o tru d a je po­ tre b n o vlo žiti v sm o trn o delo, ki ga m a rljiv i g o re n jsk i šp o rtn i d e­ lav ci p risp e v a jo v to v sak o le tn o p rire d ite v . G o re n jsk i zim sk o šp o rtn i te d e n bo v d n eh od 9. do 17. ja n u a rja p rih o d n je g a le ta , izjem o m a n a J e ­ sen ic a h in n a B ledu. P rire d ite lj ra č u n a , da se bodo te g a te d n a u d eležili poleg okoli 3000 dom ačih s m u č a rje v tu d i te k m o v a lci iz A v­ s trije , F ra n c ije , Ita lije , N em čije, Švice, k a te rim se bodo p rid ru žili tu d i k o ro šk i Slovenci. »G orenj­ sk a olim piada« se bo z ač e la n a Je se n ic a h , k je r b o d o ob p riseg i u d eležen cev p riž g a li o lim p ijsk i o g en j. S m u č a rsk e p a tru lje bodo z v e n ci p o č astile sp o m en ik e p a d ­ lih b o rc e v NOB n a J a v o rn ik u in v H ru šici. M ed n a ro d n i d a n za član e in čla­ n ic e bo n a B led u v izvedbi sm u ­ č a rsk e g a k lu b a » Jan k o Rus«. N a­ to bodo sm u č a rsk e p rire d itv e ci­ cib an o v , p io n irje v , sred n ješo lcev fu n k c io n a rje v in p riz n a n ih te k ­ m o v a lc ev v vseh sm učafsfcih p a ­ n o gah. P o leg te g a b o d o n a B led u XIV. kolo I. zvezne lige ln Je se n ic a h m e d n a ro d n e te k m e v h o k e ju , d rsa ln e re v ije ln p re d ­ v a ja n je film o v o zim sk i o lim p iad l in sv eto v n em p rv e n stv u . B ern B. ix . Š a h o v s k i S a m p io n a t F L R J PIRC ZNOVA PREKI­ NIL Z JANOŠEVIĆEM V čeraj so ig ra li v Z a g re b u XTV. k o lo d rž a v n eg a p rv e n stv a v šah u . P o zo rn o st štev iln ih g led alcev je b ila u sm e rje n a p a rtiji G ligorič — F u d e re r. F u d e re r je že v z ačetk u želel o g n iti se z n an im potezam , p ri čem er je G ligorič n a p ra v il m a jh n o n a p a k o in do v o lil n a sp ro t­ n ik u , d a si je p rip ra v il n e v a re n n a p ad n a d am sk o k rilo . D va p ro ­ sta F u d e re rje v a k m e ta sta po­ v zro čila G lig o riču h u d e p re g la v i­ ce, z arad i č esa r je p rišel B eo g raj­ čan v časovno stisk o . V e lem o jste r je v sv o jem ra z m išlja n ju p re k o ­ ra č il d o v o ljen i čas. V elem o jster P irc Je im el ob p rv i p re k in itv i z Jan o šev ičem d o b lje n o pozicijo, v n a d a lje v a n ju ig re p a je Jan o še v ič usp ešn o p re ­ b ro d il te ž a k položaj. • P a rtija je p o n o v n o p re k in je n a , v k a te ri pa im a P irc m alo u p a n ja , d a b i ig ro od lo čil v sv o jo k o rist. P u c je u trp e l v tem k o lu še en p oraz, in sic e r ga je p rem ag al M atan o v ič, m e d te m k o Im a P re in - fa lk v p o n o v n o p re k in je n i p a rtiji s T rifu n o v ič e m u p a n je v rem L R e z u lta ti: B u la t — D im c 1:0, M a­ ta n o v ič — P u c 1:0, R ab a r — M a­ rič 1 : 0 , N ed elj kovič — M ilič rem i, F u d e re r — G ligorič 1:0; p a rtije D ju ra šev ič — N ik o lac, T rifu n o v ič — P F ein falk in B o gdanovič — U dovčič so p o n o v n o p re k in je n e v izen ačen ih p o zicijah . S ta n je po X IV . k o lu : R ab a r, F u d e re r 9 in pol. Jan o še v ič 8 in pol (1), G lig o rič 8 (2), N ikolac, D ju ra šev ič 8 (1), M ilič 8 (1), M a­ ta n o v ič 8, P irc 6 in po l (3), T ri­ fu n o v ič 6 in p o l (1) itd . HOKEJISTI ITALUE Dl NEMČUE PREKINILI 0D- N0ŠAJE Te dni objavljajo italijanski listi uradno poročilo italijanske državna zveze za hokej na ledu, ki ugotao- Ija, da je spričo incidentoo, do ka­ terih je prišlo na nedavni m eddržav­ ni tekm i med Nemčijo in Italijo o Bolcanu, sklenila do drugačnega sklepa prepovedati vsem svojim včla­ njenim društvom in posameznikom vzdrževanje kakršnih koli športnih odnošajeo z društvi ali tekmovalci iz Nemčije, ki se udejstvujejo v ho­ keju na ledu, umetnem ali hitrost­ nem drsanju ter drugih manj znanih disciplinah na ledu. Italijanska ho­ kejska zoeza je o tem obvestila ustrezne nemške forume, obenem pa tudi mednarodne federacije za ta športne panoge. Kakor je razvidno iz drugih virov, je prišlo do te zaostritve neposredno po m eddržavni tekm i med Nemčijo in Italijo, ki so jo igrali 21. novem­ bra na nedavno otvorjenem umetnem drsališču, na kateri so hoteli pri­ reditelji napraviti zanjo še prav po­ sebno učinkovito reklamo. Malo manj kot tri m inute pred koncem so se igralci dejansko lotili drug drugega in Nemci so — valeč krivdo za prvi dejanski napad na enega najboljših italijanskih igralcev Tuccija — de­ monstrativno zapustili stadion, ko ie v tekm i Italija vodila s 4:3. Nemška hokejska zveza je po informacijah svojih zastopnikov na tej tekm i za­ htevala stroge sankcije za povzroči­ telje incidentov in imenoma zahte­ vala suspenzijo Tuccija in še enega najmočnejših italijanskih hokejistov , da bi se nato ne mogla udeležiti povratnih tekem med obema država­ ma, ki so jih že imeli dogovorjene o bližnji bodočnosti na nemških dr­ sališčih. Italijanska zoeza o teh za­ htevah ni hotela ničesar slišati, mar­ več je sama posegla kar po vrčki- nitoi odnošajeo, tako da ie zdaj od­ povedana cela vrsta raznih medseboj­ nih gostovanj, in sicer ne samo ho­ kejistov. temveč tudi drsalcev in drsalk , ki so jih Italijani največ iz Nemčije vabili na svoj novi umetni ledni stadion na južnem Tirolskem. Z novim poletom (in z novim strahom) v drugo polovico Jutri je na sporedu prvo povratno kolo v naj­ višji nogometni konkurenci, v katerem gostuje ljubljanski Odred v Osijeku Smrt v potoku Frančiška Zavrl, roj. 25. X. 1903 v Hrastnu, bivajoča v St. Rupertu št. 89, je bila te dni najdena utoplje­ na v potoku Bistrica pri vasi Kam­ nje. Vzrok smrti še ni znan. Vsaj v Ljubijama že dolgo ne pom­ nimo nogometne sezone, da bi pri­ jatelji te borbene igre v decembru ne imeli miru in počitka — časa za okrepitev živcev za nove nadloge in tegobe. Letos je to — vsaj za na­ slednji dve nedelji — čisto druga­ č e . . . Zaradi stiske za čas je Nogometna zveza Jugoslavije po letošnjem jesen­ skem delu v zveznem tekmovanju I. lige dodala še dve koli iz spomladan­ skega dela, ki bosta odigrani jutri in v nedeljo 20. decembra. S tema dvema terminoma bo tekmovanje spomladi toliko pridobilo — vmes je treba računati še na dve kvalifika­ cijski tekmi za vston v finale v Švici, če boi»o sprejeli trde pogoje, v katere so nas »položili« pri on- dotnem organizacijskem odboru — da bomo že 2. m aja 1954 vedeli za ime novega državnega prvaka v tej panogi. Tako gremo torej vedelo na­ prej v drurro polovico te konkurence z norim poletom, pa tudi — mi Ljub­ ljančani — z novim strahom, kako se bo končalo. Kajti naš Odred ne more in ne more nikamor. Povratne tekme I. (ali XIV. ▼ ce­ loti) kola bodo jutri: V 84. le tu s ta ro sti je u m rl naš oče, ded, p ra d e d in ta s t FRANC PR E Z E L J. D ru ž in e : P rez e lj, K u štrin , S ošter, K riv ec, d r. C estn ik . — C elje, S p o d n ja H u d in ja, 11. X II. 1953. P o dolgem trp lje n ju n a s je v s ta ro sti 90 le t .zapustila n aša d ra ­ ga m am a, s ta ra m am a M A R IJA SMUK , ro j. M ihelčič. P o g re b p o k o jn e bo v n e d eljo ob 14.30 u ri iz p re d p o k o p ališča na V iču. D o p o g re b a leži n a sv o jem d om u V eleb itsk a 6. — Ž alu jo či: h č e rk a , sinovi, v n u k i in v n u k in je . Z a p u stila n as je n a ša d o b ra m a m ic a, b ab ica, tašča, se stra K A RO L IN A SOK LIČ , ro j. F ačini. P o g re b d ra g e p o k o jn ic e bo v n e ­ d e ljo ob 15.30 z Z al — Jo žefo v e m rlišk e veže. — Ž alu jo či sin M i­ la n z d ru ž in o in o stalo so ro d stv o . L ju b lja n a , C elje. V Splitu: H ajduk — BSK, v Skop- Iju: Rabotnički — Vojvodina, o Su­ botici: Spart&k — Vardar, o Osije­ ku: Proleter. — Odred, o Beogradu: Radnički — Croena zvezda in Parti­ zan — Lokomotiva ter v Zagrebu: Dinamo — Sarajevo. Prvi zmagovalci v letošnji ligi — to je bilo že 30. avgusta — so bili med istimi nasprotniki Hajduk, Voj­ vodina, Spartak, Partizan in D ina­ mo, po eno točko pa so takrat do­ bili Odred, Proleter, Crvena zvezda in Radnički. In kako bo to pot? Z gotovostjo štejemo točke H ajduku, Vojvodini, Spartaku, Zvezdi iu Par­ tizanu ter Dinamu, glede Odreda in Proleterja pa opozarjamo na okoli­ ščino, da je osiješka enajstorica do­ bila v prvem delu tekmovanja naj­ lepše spričevalo in jo je na domačem igrišču zagodla nekaterim še močnej­ šim nasprotnikom od našega oma­ hujočega Od red a. Kdor stavi na Odred, o tem bi ve­ deli m arsikaj povedati Crvena zvez­ da, Sarajevo, Spartak in še drugi, naj stavi, mi pravimo, da ne kaže posebno, da bi dobil. Mnogo uspe­ hov obema. Odredu in takim niego- vira ožjim prijateljem , toda jutrišnja naloga ljubljanskih igralcev je precej težja — kot je bila v tekmah za kvalifikacijo. 'SP 0 KTNEZANIMIVOST!VKßAJXEM. H okej n a ledu po sv etu . V m ed ­ d ržav n i te k m i je A v strije n a D u ­ n a ju p rem ag ala Ita lijo 1:0, v K ref feid u je N em čija p rem ag ale F in ­ sk o 5:1, Italijan a pa Š vico 5:2. N ov sv eto v n re k o rd v s tre lja n ju z m alo k alib rsk o p uško n a 50 m so dosegli tu d i filip in sk i stre lc i v d v o b o ju z Jap o n sk o . F ilip in sk a ekipa je dosegla 1987 k ro g o v (od 2090 m ožn h). Z a 3.5CO.OOO fran c o sk ih fran k o v je d u n a jsk a A u stria p ro d a la svo­ je g a 30-letnega ig ralca in dolgo- le tn e g a re p re z e n ta n ta M elch io rja (na sliki) fran c o sk em u d ru g o ra z ­ re d n e m u k lu b u FC R oueuu. Iz b ra n i telovadci Švice so v Z üirichu p rem ag ali M ad žarsk o z 286,25 : 281,50. B elg ija p re m a g a la F ra n c ijo v k o šark i. P re d k ra tk im je k o š a r­ k a rs k a re p re z e n ta n c a B elg ije p o - Tazila e litn o ek ip o F ra n c ije s 65:54 (38:27). D om žalski n o g o m etaši se bodo ju tr i p o p o ld n e ob 14. p o m e rili n a sv o jem ig rišču v p rija te ljs k i te k ­ m i z lig ašk im m o što m L ju b ljan e . R ed n i le tn i o b čn i zb o r p la v a l­ cev lju b lja n sk e Ilirije bo ju tr i ob 9. u ri v zav o d u za socialno zav a­ ro v a n je , K id ričev a 5. A k a d em ija TVD P a rtiz a n a Beži­ g rad . J u tri, v soboto. 12. t. m . bo ob 20. u r i v telo v ad crci o sn o v n e § 0 - 1.9 Eežignađ (V odovodna 27) d ru ­ štv en a ak ad em ija. N a a k a d e m iji n asto p ijo vsi od d elk i. D ohod v telovadnico je sk o zi glavni vhod v šolo. V S torni ce bodo n a p ro d a j p red p ričetk om , la'■'ko Pa se d o b i­ jo tu d i že v '-•»prej ves ju tr iš n ji d an v d ru štv e n i p isa rn i (polog te­ lovadnice), in sicer od 16. do 18. u re. Cene sedežem so: 50 in 40 din., stojiščem po 30 d in . A kad e. m ijo bo d ru štv o ponovilo v nede­ ljo, 13. t. m ., ob 16. u ri m s c e r predvsem Za šolsko m lad in o . T a d a n bodo vse v sto p n ice po 20 din . V R EM E N ap o v ed za soboto, dn e 12. d e­ c em b ra 1953: V n iž in a h p re te ž n o oblačno, m eg len o v rem e. V n iž jih p re d e lih n a d 1000 m e tro v p a lepo z d eln o o b lačn o stjo . T e m p e ra tu ra se b istv e n o n e bo sp re m en ila. „SLAVOLOK i ias________ Miza je bila pokrita v neki stranski sobi. Vse cipe so bile oblečene. Večina jih je imela črne svilene obleke na sebi. Ravicu, ki jih je zmerom videl samo nage, ali pa pokrite z nekaj tankimi krpicami, jib je bilo celo vrsto težko spoznati. Samo nekaj izmed njih so jib pustili kot skupino za silo v veliki dvorani. Le-te se bodo ob sedmih preoblekle in jim bodo pozneje postregli. Nobena izmed njih ne bo prišla k večerji v svoji poklicni obleki. To ni bil madamin predpis, a dekleta so sama hotela tako. Ravic ni pričakoval kaj drugega. Poznal je etiketo cip; bila je strožja kakor etiketa visoke družbe. Dekleta so zložile denar in podarile Rolandovi šest pletenih naslanjačev za njeno restavracijo. Madame je poklonila regi­ strirno blagajno, Ravic dve marmorni mizi k pletenim naslanja­ čem. Bil je edini zunanji gost pri slavju. In edini moški. Večerja se je začela pet minut po šestih. Madame je pred­ sedovala. Desno od nje je sedela Rolande, levo Ravic. Sledile so nova guvernanta, pomožna guvernanta in nato vrste deklet. Hors-d’oevre so bili izvrstni. Strassburška gosja jetra, pate maison, k temu star sherry. Ravic je dobil steklenico vodke. Sherry je mrzil. Sledilo je vichijsko vino najfinejše kakovosti. Nato Turbot z Meursaultom letnik 1953. Turbot je bil kakovosti Maxima. Vino je bilo lahko in vrb tega dovolj mlado. Sledile so tanke, zelene beluše. Nato na ražnju pečene kokoši, hrustave in rahle, izbrana solata z nadihom česna, k temu chateau St. Ćmi- lion. Na vrhnjem koncu mize so pili steklenico Romane Conti let­ nik 1921. »Dekleta se ne razumejo na to,« je izjavila madame. Ravic se je razumel. Dobil je drugo steklenico. Zato se je od­ povedal šampanjcu in čokoladi. Jedel je z madame tekoči sir k vinu, z belim, svežim kruhom brez masla. Zabava za mizo je bila pomenek v kakem dekliškem penzio- natu. Pleteni naslanjači so bili okrašeni s pentljami. Registrirna blagajna se je bleščala. Marmorne mize 60 blestele. Potrtost je bila v zraku. Madame je bila v črnini. Nosila je diamante. Ne preveč. Brošo in prstan. Izbrane, sinjebele kamne. Brez krone, čeprav je postala grofica. Imela je okus. Madame je ljubila bri­ ljante. Povedala je, da so rubini in smaragdi riziko. Diamanti so zanesljivi. Kramljala je z Rolande in Ravicom. Bila je zelo na­ čitana. Njih pomenek je bil zabaven, lahkoten in duhovit. Citi­ rala je Montaigna, Chateaubrianda in Voltaiera. Nad pometnim ironičnim obrazom so se lesketali beli, malo na modro pobarvani lasje. Ob sedmih, po kavi, so se dvignile dekleta kakor ubogljive penzionatke. Vljudno so se zahvalile madame in se poslovile od Rolande. Madame je še nekaj časa ostala. Ukazala je prinesti ste­ klenico armagnaca, kakršnega Ravic še nikdar ni pil. Prišla je pomožna brigada, ki je imela službo, umita, manj pobarvana kakor pri delu, preoblečena, v večernih oblekah. Madame je ča­ kala, da so dekleta sedele in bile pri Turbotu. Z vsako je spre­ govorila nekaj besedi in se zahvalila, da so žrtvovale prejšnjo uro. Nato se je graciozno poslovila. »Saj se bova še videli, Ro­ lande, preden odpotujete —.« »Gotovo, madame.« »Smem pustiti armagnac tu?« je vprašala Ravica. Ravic se je zahvalil. Madame je šla; vsaka ped — prvoraz­ redna dama. Ravic je vzel steklenico in sedel k Rolande. »Kdaj se od­ pelješ?« »Jutri popoldne ob štirih sedem.« »Na peronu bom.« »Ne, Ravic. To ne gre. Drevi pride moj ženin. Skupaj se od­ peljeva. Razumel boš, da ne moreš priti. Bil bi začuden.« »Jasno.« »Jutri zjutraj si izbereva še nekaj stvari in jih dava odpo­ slati, preden odpotujeva. Nocoj se preselim v hotel Belfort. Dobro, poceni, snažno.« »Stanuje tudi on tam?« »Jasno, da ne,« je rekla Rolande presenečeno. »Saj vendar nisva še poročena.« »Točno.« Ravic je vedel, da vse to ni bila nikakršna poza. Rolande je bila meščanka, ki je izvrševala svoj poklic. Ali je bil to dekliški internat ali bordel, je bilo isto. Izpolnjevala je svoj poklic in zdaj je opravila in se vrača nazaj v svoj meščanski svet, ne da bi vzela senčico one druge s seboj. Prav tako je bilo pri številnih cipah. Marsikatere med njimi so postale vzorne zakonske žene. Biti cipa je bil resen poklic; ne pregreha. To je obvarovalo pred ponižanjem. Rolande je vzela steklenico armagnaca in natočila Ravicu nov kozarec. Nato je vzela listek iz ročne torbice. »Ce bi hotel kdaj iz Pariza — je tu naslov najine hiše. Vedno lahko prideš.« Ravic je pogledal naslov. »Dve imeni sta,« je rekla. »Eden za prva dva tedna. To je moj naslov. Nato je naslov mojega ženina.« Ravic je vtaknil listek v žep. »Hvala, Rolande. Zaenkrat ostanem v Parizu. Razen tega bi bil tvoj ženin gotovo presene­ čen, če bi nenadoma padel k vama v hišo.« »Misliš zato, ker želim, da ne prideš na kolodvor? To je nekaj drugega. To tu sem ti dala za primer, da boš moral kdaj nanagloma iz Pariza. Naglo. Zato.« Ozrl se je k nji. »Zakaj?« »Ravic,« je rekla. »Ti si prebežnik. In prebežniki imajo včasih težave. Zato je dobro, da človek ve, kje lahko stanuje, ne da bi se policija brigala zanj.« »Od kod pa veš, da sem prebežnik?« »Vem. Nikomur nisem povedala. To nikogar tu nič ne briga. Shrani naslov. In če ga kdaj potrebuješ, pridi. Pri nas ne vpra­ šuje nihče.« »Dobro. Hvala, Rolande.« »Pred dvema dnevoma je bil nekdo od policije tu. Vpraševal je po nekem Nemcu. Hotel je vedeti, ali je bil tukaj.« »Tako?« je rekel pozorno Ravic. »Zadnjikrat, ko si prišel ti k nam, je bil tukaj. Najbrž se ne spominjaš več. Debeluh s plešo. Sedel je z Yvonne in Claire, Policija je vpraševala, ali je bil tukaj in kdo je še bil tu.« _ »Nimam pojma,«, je rekel Ravic. KKICH M AR IA R EM A RQU E ZMAGE“