Microsoft Word - ZUZANA2001-3.doc

preučevali, vrednotili in pisali o knjižničarstvu ter za svoje potrebe prirejali knjižničarsko prakso, ki so jo opazili v knjižnicah drugih mest in dežel. K uveljavljanju knjižničarske stroke in dejavnosti so prispevali predvsem tisti knjižničarski praktiki, ki so imeli priložnost delati v večih knjižnicah v različnih okoljih in različnih deželah in ki so odkrivali, katere smeri razvoja so bile bolj uspešne. Madžarska ima sicer podoben kulturni in zgodovinski prostor kot Slovenija, vendar pa se državi kljub soseščini razlikujeta tako po zemljepisnih lastnostih kakor tudi po političnem in gospodarskem razvoju v 20. stoletju ter upravni ureditvi države 1 . Madžarska in Slovenija se bistveno razlikujeta po naravnih značilnostih in velikosti, saj ima Madžarska 93.032 km ² površine, Slovenije pa le 20.256 km². Ozemeljskemu obsegu primerno je tudi število prebivalcev Madžarske (10,2 milijona) - petkrat več kot prebivalcev Slovenije (2,0 milijona). 97% prebivalcev je Madžarov. Manjšinsko prebivalstvo so Slovenci (v Porabju jih živi 1.565), Slovaki (29.000), Hrvati in Srbi (35.000), Romi (32.000), Nemci (23.000) in Romuni (17.000). Skoraj dve tretjini prebivalcev živi v mestih. Samo v Budimpešti, glavnem mestu Madžarske, živi petina vsega prebivalstva (2,1 milijon), kar je več kot šteje celotna populacija Slovenije. V Sloveniji je delež matičnega naroda nekoliko nižji kot na Madžarskem in sicer 87,9%. Preostali delež tvorijo pripadniki drugih narodnostnih skupnosti in etničnih skupin. Slovenija priznava Madžare (ki jih je 8.503 oziroma 0,4%) in Italijane (ki jih je 3.064 oziroma 0,2%) kot avtohtoni narodni skupnosti. Na Madžarskem je najbolj razširjena katoliška vera, ki ji pripada 62% prebivalstva, 24% prebivalcev je protestantov, nekaj je še pravoslavcev in judov. Tudi v Sloveniji so največja verska skupnost katoličani (71,4%), sledijo ji pripadniki pravoslavne (2,4%), islamske, protestantske (1,0%) in judovske vere. Uradni jezik Madžarske je madžarski, ki pripada ugrofinski jezikovni skupini. Slovenski jezik spada k južnoslovanski jezikovni skupini. Tako na slovenski kakor tudi na madžarski jezik so vplivali sosednji jeziki (nemščina, latinščina). Oba jezika sta dobila svojo današnjo podobo že v 19. stoletju. Prvi slovenski zapis (Brižinski spomeniki) je nastal sredi 9. stoletja, prvi madžarski (Nagrobni govor) pa šele v 13. stoletju (Veliki splošni leksikon, 1997). Madžarska je od leta 1950 razdeljena na 19 županij, ki bi jih lahko primerjali z nekdanjimi okraji v Sloveniji, in glavno mesto (Budimpešta), ki ima upravno poseben status. Slovenijo pa upravno sestavlja 192 občin. 1 Te razlike pa lahko bistveno vplivajo na nastanek, razvoj, organiziranost in delovanje knjižnic.