Microsoft Word - ZUZANA2001-3.doc

Do začetka devetdesetih let sta bili državi po družbenopolitični ureditvi socialistični, najvišji organ oblasti družbenega samoupravljanja je bila skupščina, ki jo je vodil predsednik. Vodilna politična sila v obeh državah je bila komunistična partija (na Madžarskem tako imenovana Madžarska socialistična delavska stranka). Danes sta državi neodvisni, parlamentarni in demokratični, Madžarska od leta 1989, Slovenija pa od decembra 1991. Najnovejša madžarska pravna terminologija (Zakon CXL.,1997) deli knjižnice na javne knjižnice (nyilvános könyvtárak) in knjižnice zaprtega tipa (nem nyilvános könyvtárak). Javne knjižnice so nacionalna knjižnica, splošne knjižnice (ki so se prej imenovale splošnoizobraževalne knjižnice), državne specialne knjižnice in univerzitetne knjižnice. Nekatere univerzitetne knjižnice opravljajo za svoje strokovno področje tudi funkcijo specialne knjižnice. V madžarski knjižnični sistem se vključujejo tudi knjižnice zaprtega tipa oziroma delno odprtega tipa, ki jih zakon v celoti ne obravnava. Sem spadajo šolske in visokošolske knjižnice ter specialne knjižnice, ki delujejo v raznih ustanovah, zavodih in delovnih organizacijah (kjer delujejo tudi splošne knjižnice, ki so jih v preteklosti imenovali sindikalne knjižnice). 2 Zgodovinski razvoj knjižnic in knjižničnega sistema na Madžarskem Zgodovinski razvoj knjižnic na Madžarskem se lahko primerja z drugimi deželami Evrope. Kakor v vseh deželah srednjeveške Evrope, so tudi najstarejše madžarske knjižnice nastajale v samostanih. Prva taka knjižnica je bila ustanovljena v benediktinski opatiji Pannonhalma leta 1001. V času renesanse so se pojavile privatne knjižnice velikašev in škofov, ljubiteljev literature in znanosti. Svetovno znana je bila "Corvina", knjižnica Matije Korvina (Mátyás, I. király, 1443 -1490). V obdobju reformacije so se v Debrecenu (1551) in Sárospataku (1531) pojavile šolske in kolegijske knjižnice. 15. stoletje je v zgodovini evropskega knjižničarstva pomenilo preobrat, saj je tiskana knjiga potisnila v ozadje rokopise in omogočila veliko povečanje knjižnega fonda. Na Madžarskem se je prva tiskarna pojavila že leta 1472 (v Slovenji 1575, prve slovenske tiskane besede 1515, prva slovenska tiskana knjiga 1550, tiskana v nemških deželah). Leta 1635 je začela delovati univerzitetna knjižnica v Nagyszombatu, nato v Budi in Pesti. Za 18. stoletje, ko je bila Madžarska popolnoma pod vplivom avstrijskega in južno nemškega baroka, so značilne reprezentančne knjižnice v dvorcih in palačah. Prvo javno knjižnico na Madžarskem je leta 1774 ustanovil Klimó György, škof iz Pécsa (Keresztury, 1982). Nato se je začelo oblikovanje splošnoizobraževalnih knjižnic v današnjem pomenu besede. Z uvedbo decimalne klasifikacije (njen utemeljitelj izhaja z Madžarske), kataložnih