URN_NBN_SI_doc-P2DZY2OB
170 Knjižnica, 2019, 63 (1–2), 163–190 Boža Janžekovič, Zorica Milinović Mnenje zaposlenih v knjižnici je, da so študenti MF UM dokaj informacijsko pi- smeni in seznanjeni z znanstvenim komuniciranjem, vendar občasno še potre- bujejo nekoliko pomoči in usmeritve. UKM in vse fakultetne knjižnice na UM so povezane v Knjižnični informacijski sistem Univerze v Mariboru (KISUM). Tako so knjižnice na UM »upravno organizacijske enote fakultet, vendar delujejo kot enoten sistem, z enotno izkaznico in s skupno bazo podatkov o uporabnikih. Osrednja knjižnica (UKM) se povezuje z ostalimi fakultetnimi knjižnicami pri različnih nalogah kot npr. pri izboru in nabavi gradiva, pri informacijski dejav- nosti, izdelavi bibliografij profesorjev in raziskovalcev ter enotnih standardih in podobnih programih izobraževanja uporabnikov.« (Janžekovič in Milinović, 2014) Kot primer dobrega sodelovanja izpostavljamo strokovno in organizacij- sko sodelovanje knjižničarke MF UM in strokovne referentke UKM. Sodelovanje poteka od klasičnega knjižničnega dela – usklajena nabava študijske literature in sodelovanje pri formalni in strokovni obdelavi knjižničnega gradiva, do sku- pnih objav strokovnih prispevkov in aktivnih udeležb na strokovnih srečanjih s področja medicine, do skupnega izpopolnjevanja v z dokazi podprti medicini. V raziskavi smo želeli ugotoviti, v kolikšni meri izboljšani prostori (in drugi) pogoji vplivajo na kakovost in rezultate dela knjižnice, na kakovost študija in zadovoljstvo študentov. Zanimale so nas kakovostne in količinske pridobitve za- poslenih in študentov v novih knjižničnih prostorih MF UM, s ciljem, da se bodo ugotovitve uporabile ob prenovah ali novogradnjah naslednjih fakultetnih stavb UM. 2 Pregled teoretičnih izhodišč in raziskav Knjižnična stavba je po Bibliotekarskem terminološkem slovarju (Kanič, Leder, Ujčič, Vilar in Vodeb, 2009) stavba, grajena za potrebe delovanja knjižnice; sin. Bibliotečna stavba , gesla za knjižnični prostor v omenjenem slovarju še ni. Pred- videvamo lahko, da so knjižnični prostori v knjižničnih zgradbah, mnogokrat pa le v zgradbah in so knjižnični le po funkciji. Knjižnični prostor bi na kratko definirali kot prostor, ki je namenjen knjižnični dejavnosti in kjer si uporabniki iščejo, izposojajo gradivo, študirajo in opravljajo druge aktivnosti v povezavi s knjižničnim gradivom. Okoli knjižničnih prostorov se lahko zbere mnogo različ- nih tem. V nadaljevanju predstavljamo splošni in zgodovinski opis knjižničnih zgradb in prostorov, s poudarkom na visokošolskih knjižnicah. Knjižnične stavbe so izgubile svojo prvotno vlogo – hranjenje knjig. Sedanji knjižnični prostori so kulturni centri, saj se v njih ob osnovni dejavnosti, ki je povezana z literaturo (leposlovno in znanstveno), dogajajo gledališke predstave,
RkJQdWJsaXNoZXIy