URN_NBN_SI_doc-PCAP7A6S

161 Šolski zvezki iz Slatnarjeve tiskarne v zbirki Medobčinskega muzeja Kamnik varnem v depoju ali še bolje, javnosti dostopno na razstavi. Na začetku 20. stoletja so jih oblikovali, postavili in natisnili v, tudi za slovenske razmere znameniti, kamniški Slatnarjevi tiskarni. S svojim ličnim izgledom in zglednim oblikovanjem v duhu teda- njega časa so presegali založniške standarde z začetka dvajsetega stoletja. Po nakupu so zvezki prišli v roke oziroma uporabo gospodični Štefaniji Pogačnik, vanje je lepopisne in računske vaje in naloge zapisovala v drugem oziroma četrtem razredu šole, ki so jo vodile sestre uršulinke v Mekinjah pri Kamniku. Ohranila so se tudi njena spričevala in nekaj njenih likovnih izdelkov. Zapuščino Pogačnikovih je pred prenovo hiše v nekdanji Veliki ulici, sedanji Maistrovi ulici, skupaj s številnimi drugimi pričevalnimi predmeti prijazno odstopila Medobčinskemu muzeju v Kamniku ga. Marinka Po- gačnik in tako omogočila, da izsek iz kamniške zgodovine predstavimo javnosti. Tisti zvezki, ki jih hranimo v muzeju, so bili natisnjeni v znameniti Slatnarjevi tiskarni. Slatnarjeva tiskarna Tiskar in založnik Anton Slatnar je bil rojen 3. januarja leta 1867 v vasi Nožice pri Kamniku. Oče Anton Slatnar in mati Magdalena, rojena Šarc, sta bila kočarja. Štiri leta je obiskoval gimnazijo, nato se je izučil tiskarske obrti v znameniti Blazni- kovi tiskarni. Najprej je služboval kot stavec v različnih tiskarnah, dokler ni leta 1900 s partnerjem Ljubljančanom Hinkom Saxom ustanovil lastne tiskarne s sedežem v Kamniku. Njegova prva tiskarna je imela prostore v pritličju nekdanjega Kamniškega doma na vogalu Velike ulice in Glavnega trga, kjer je danes gostinski lokal. Po desetih letih so se njune poti razšle in Slatnar je odtlej vodil svojo tiskarno. Že prej, leta 1906, sta tiskarno preselila v nove prostore v hišo na Šutni št. 43. Gospodarsko poslopje na dvorišču sta preuredila v tiskarno. Leta 1912 je v Kamnik prišla elektrika – torej jo imamo 101 leto – in dotlej ročni pogon tiskarskih strojev je Slatnar elektrificiral. V tiskarni so ob obeh družabnikih delali trije ali štirje delavci. Od začetkov z dvema skromnima strojema je tiskarska oprema in dejavnost bogato narasla in tako se je leta 1922 obrt preselila v pritlične prostore stavbe na Glavnem trgu v t. i. Samčevo hišo, kjer je ostala do konca. Kupnina je znašala 900.000 takratnih kron, za ta denar je Slatnar pridobil 412 m 2 površine, na kateri si je uredil tudi stanovanje in prodajalno oziroma nekakšno knjigarno in papirnico. Glavni stavec je bil Karel Neřima, za opre- mo knjig je skrbel strojnik Jože Grčar. Po Slatnarjevi smrti leta 1926 je do leta 1931 tiskarno vodila vdova, tehnični vodja tiskarne je postal Rajko Kos, soprog Minke Pogačnik, ki se bo pojavila tudi v na- daljevanju zgodbe. Zanimivo je, da so po prezgodnji smrti lastnikov obrt in dejavnost pogosto v svoje roke prevzele kar vdove. Največkrat zelo uspešno, v kolikor niso odlo- čilnih niti iz ozadja vlekle že prej. Petnajstega avgusta leta 1931 sta tiskarno s traktom vred kupila Ludvik Vodnik in Anton Knez ter jo vodila kot Tiskarno Slatnar d. d. z. o. z. (Vodnik in Knez). Med nemško okupacijo, od leta 1941 dalje, jo je prevzel nemški komisar, lastnik Vodnik in uslužbenci pa so s papirjem in barvo zalagali partizanske