URN_NBN_SI_doc-PCAP7A6S

162 Šolska kronika • 1‒2 • 2013 tiskarne, leta 1944 pa so jim odstopili še ves črkovni material. Decembra 1946 je bila tiskarna nacionalizirana kot Kamniška tiskarna, leta pa 1949 pa ukinjena. Stroje in tiskovno gradivo je prevzela Blaznikova tiskarna v Ljubljani. V Slatnarjevi tiskarni so sprva tiskali tiskovine, lepake, razglednice, prospekte in ovitke, ki so se odlikovali z estetskim izgledom. Kmalu zatem pa so začela prihajati tudi naročila za leposlovne knjige; tiskali so večino del za založnika Lavoslava Schwentnerja, za Antona Turka, skoraj vse publikacije liberalnih Preporodovcev, Oglasnik za industrijo, trgovino, obrt in splošno gospodarstvo in še mnoge druge. O izdelkih tiskarne Antona Slatnarja in njihovi likovni opremi je pisal umetnostni zgodovinar Borut Rovšnik, takratni kustos kamniškega muzeja v jubilejnem Kamniškem zborniku leta 1979. Slatnar je od leta 1905 izdajal tudi časopisno periodiko. Najprej je izdajal in tiskal Naš list s prilogama Slovenska gospodinja in Kamničan, ki je danes izjemno pomemben vir za lokalno zgodovino. Prilogo Slovenska gospodinja – nekakšno predhodnico danes zelo razširje- nih izdaj, kot so Ona, Delo in dom, Jana, Naša žena ipd. – je urejala Minka Govekar. Priloga Kamničan pa je redno izhajala vsako soboto do konca leta 1907, sprva le na dveh straneh, kasneje, ko so pridobili tudi oglaševalce, pa na štirih ali več. List je po- ročal o aktualnih dogodkih v Kamniku, pokrival je politiko, šport in kulturo. Njihova stališča so bila napredno liberalno kritična in prav to je botrovalo tudi koncu izhajanja tega lista. Leta 1913 je Slatnar prevzel tudi izdajanje napredno kritičnega časopisa Pre- porod, pokrajinskega glasila jugoslovanske mladine na Slovenskem. Nabavili so celo cirilske črke, da bi lahko tiskali članke iz Srbije v izvirni postavitvi. Časopis je bil stalno pod budnimi očmi in ušesi policije in v tiskarni so bili v nenehnem strahu pred zaplem- bo. Slatnar je bil sam pravcati Preporodovec, z dušo in telesom. O obiskih detektivov v tiskarni je Jože Grčar takole zapisal: »Leta 1913 je tiskarno ponovno obiskal tajni agent Toplikar iz Ljubljane, znan pod imenom Dopelcifra . Stikal je za rokopisi. Hotel je iz- vedeti imena avtorjev, katerih Slatnar nikdar ni izdal. Rokopise je imel Slatnar namreč shranjene kar doma. Tisti dan pa je bil Slatnar odsoten, kar je bilo detektivu zelo ljubo, ker si je obetal boljših uspehov. Vedel sem, da bo po negativnih rezultatih v tiskarni Oglas Slatnarjeve tiskarne, (Kamničan, 1906)