URN_NBN_SI_doc-PDF4PMQQ

146 T. Kalan, P. Južnič: Recent Library Buildings in Slovenia , 145–161 Library, 59 (2015) 1–2 1 Začetni premisleki Osnovno delo v splošni knjižnici predstavlja rutinirano opravljanje nekaterih nalog. Pot gradiva je predvidljiva in poteka v jasno definiranih fazah, ki si med seboj zapo- redoma sledijo (npr. pri sami izposoji: vrnitev, zaščita, umestitev na polico, izbira, iz- posoja z nevtralizacijo zaščite). To je eden od pomembnih dejavnikov, ki jih je treba upoštevati pri snovanju knjižnice. Arhitekt mora razumeti procese, ki se izvajajo, koliko prostora zahtevajo in ali so vanje vpleteni uporabniki knjižnice ali ne. V fazi planiranja mora biti jasno, ali bo imela knjižnica prost pristop; ali bodo knjige zaščitene z magne- tnimi trakovi ali tehnologijo RFID; kako bo pot gradiva ločena od poti uporabnikov, da si zaposleni in uporabniki ne bodo v napoto ipd. Povsem drugačen del načrtovanja so prostori, primarno namenjeni uporabnikom. Svetovne smernice kažejo, da sodobne knjižnice vse večji del svoje površine namenja- jo prostorom, v katerih se uporabniki učijo ali družijo; od čitalnic, računalniških učilnic pa do prireditvenih prostorov in kavarn. V dobi, ko so informacije dostopne kjerkoli, knjige pa v vse več formatih, ki ne vključujejo tiskanega medija, knjižnice iščejo nove načine zagotavljanja dostopa do literature in tako ostajajo pomemben del družabne- ga življenja v skupnostih, ki jim služijo. Ves čas pa je treba imeti v mislih njihov glavni namen. Smernice v Sloveniji in tujini so pomembne, a vsaka knjižnica je del neke skupnosti in zavedati se mora njenih potreb. Je med potencialno ciljno skupino veliko otrok in bo treba zato vključiti večji prostor za pravljične urice in igranje, ali pa bi se ti dve funkciji morda prostorsko celo ločili ter bi se oblikovala posebna skupina za noseče mamice? Je knjižnica morda blizu srednje šole, v katero se veliko dijakov vozi, in jim želi ponuditi varen prostor za druženje in pisanje domačih nalog, medtem ko čakajo na začetek šole ali prevoz domov? Še en pomemben premislek je, kaj je pozitivnega v sedanji knjižnici in kako to obdržati, ter seveda, kaj je morda narobe. Nekatere težave z leti dela postanejo del vsakdanjika, ni pa potrebe, da se prenesejo tudi v nove prostore. Vsega tega se je treba zavedati pred načrtovanjem nove stavbe ali preurejanja starej- šega prostora. Nove knjižnice nastajajo ob pomoči različnih ljudi in tudi rezultati so različni. Nekatere v prvi vrsti zadostijo potrebam knjižničarjev, druge so impozantnejše in zato bolj zanimive z arhitekturnega vidika, spet tretje so stavbe, v katere se uporab- niki z veseljem vračajo; vendar je ideal stavba, nad katero bi bili navdušeni vsi – tako bibliotekarji in uporabniki kot arhitekti in ne nazadnje financerji projekta. Najboljše knjižnične stavbe po besedah arhitekta Toma Findleja nastanejo kot posledica sode- lovanja knjižničnih uslužbencev, uporabnikov in arhitektov (Boone, 2002). Zato je