URN_NBN_SI_doc-PDF4PMQQ

147 T. Kalan, P. Južnič: Novejše knjižnične stavbe v Sloveniji , 145–161 Knjižnica, 59 (2015) 1–2 najbolje, če vse tri strani začnejo sodelovati že na začetku projekta in, če je to le mo- goče, ohranijo dobre poslovne odnose skozi celoten proces nastajanja nove knjižnice. 2 Metodologija Metodologija raziskave je bila dvodelna – pregled literature in obisk 12 novejših knjiž- nic, ki so služile kot primeri v praksi. Opravljeni so bili tudi intervjuji s predstavniki teh knjižnic. Pri iskanju literature je bil nepogrešljiv Bibliotekarski raziskovalni, izobraževalni in in- formacijski center v NUK-u ter baze člankov, dostopne na internetu. Tuja literatura po- nuja odgovore na številna vprašanja, ki se lahko porajajo pri načrtovanju novih knjiž- nic, slovenskih publikacij, ki se ukvarjajo s temi vprašanji, pa je sorazmerno malo in so že precej zastarele. Praksa se pogosto razlikuje od teorije in možnosti, ki so na voljo knjižnicam, praviloma niso idealne ter so za posamezni primer specifične, zato so v prispevku vključena tudi opažanja na primerih 12 slovenskih knjižnic – tako prednosti kot slabosti, ki se jih lah- ko opazi v knjižnici ali pa so nanje opozorili zaposleni. Vzorec, uporabljen v študiji, je definiran kot namenske novogradnje, zgrajene med letoma 2000 in 2010. To pomeni, da so stavbe v rabi že dovolj dolgo, da se lahko objektivno govori o njihovih pred- nostih in slabostih. Izjemi sta knjižnici Brežice in Grosuplje kot prizidka, ki po velikosti prekašata prvotne prostore, Knjižnica Milana Jarca v Novem mestu, kjer novi prizidek hrani večino zbirke ter Knjižnica Velenje kot adaptacija, ki je bila tako zunaj kot znot- raj temeljito spremenjena. Poleg naštetih so v raziskavo zajete tudi Osrednja knjižnica Celje, Knjižnica Domžale, Knjižnica Kočevje, Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota, Goriška knjižnica Franceta Bevka, knjižnica Rogaška Slatina, Knjižnica Šentjur in Knjižnica Šiška. Pred samim ogledom so zaposleni, večinoma tisti, ki so potem vodili ogled arhitek- ture ali direktorji posameznih knjižnic, odgovorili tudi na nekaj vnaprej pripravljenih vprašanj. Intervju je bil grobo razdeljen v sklope (izbira lokacije, tip tlorisa, posebnosti vsake knjižnice ipd.), ki so bili potem od primera do primera bolj ali manj intenzivno raziskani. V primeru dodatnih vprašanj, ki so se lahko porajala zaradi vse večjega po- znavanja in razumevanja problematike, se je dialog nadaljeval po elektronski pošti. Po obisku izbranih slovenskih knjižnic sta bili narejeni preglednica in analiza njihovih značilnih prostorskih elementov (lokacija in podoba, prostori in notranjost, prijaznost prostorov, svetloba in zasteklitev).