perko.pdf

Knjižnica 44(2000)1-2 obdelavo raziskovalnih nalog, ki lahko postanejo bolj uporabne, če so dostopne širšemu krogu ljudi. Ali lahko potrdimo, da v naši knjižnici to že delamo? V praksi se največkrat dogaja, da se določene osnovne ugotovitve začenjajo vedno znova in vedno prihajamo do istih dejstev, namesto, da bi že ugotovljene rezultate koristno uporabili in nadgradili. S tem bi priznavali drug drugega, si priznali določeno strokovnost, si med seboj pomagali, ugotovitve dograjevali in se dodatno usposabljali. Starejši bi mlajšim lahko z lastnimi izkušnjami in prakso ter strokovnim znanjem koristno svetovali in jim bili v veliko pomoč pri izobraževanju, obenem pa bi mlajši starejšim bili v pomoč pri iskanju novih idej, novih možnosti za rešitev problemov in raziskovalnih poti. Tudi s pre- prostimi idejami se namreč lahko ustvari in oblikuje visoko strokovno in kvalitetno rešitev ali možno pot do novih spoznanj in znanj. Veliko pa je rudi raziskovalnih in projektnih nalog, ki nimajo neposredno uporabnih rezultatov. Uporabne postanejo šele takrat, ko jih opazijo tisti, ki jih konkretno področje zanima ter ob nalogi dobijo idejo za lastno delo ali ustrezno rešitev določenega problema. Kot dokaz pomembnosti je dovolj že, da nalogo nekdo opazi, postane pozoren na njeno vsebino ali pa mladi raziskovalec z nalogo le zadovolji željo po tem, da se preizkusi, če je za raziskovanje sposoben oziroma ga tovrstno delo zanima in pritegne. Kadar ta način dela zanj ni ustrezen, se bo raje posvetil tistemu kar ga bolj zanima, naredil nekaj koristnega. Toda, če določenih stvari ne poizkusi, ne pogleda, se jih ne loti bolj konkretno, sploh ne ve kakšne so, čemu so namenjene in kaj pomenijo. 5 Dobra podpora mladim je tudi možnost za tako številčno pripravo raziskovalnih in projektnih nalog na šolah, kakršna je. Šola je namreč umeščena v določeno okolje in je del tega okolja, ki hkrati predstavlja tudi bivalni prostor ljudi. Seveda pa naj bi tudi to okolje, v katero spadajo tudi knjižnice, podpiralo raziskovalno dejavnost, če je zanj dovolj zainteresirano ali o tem dovolj informirano. Osnovno vodilo za raziskovalno delo bi moralo izhajati že iz samega učno-vzgojnega procesa, kjer bi moral biti raziskovalni način dela sestavni del učnega programa, kot nadgradnja za preverjanje in ugotavljanje dejstev ter faktograf skih podatkov, ki jih vsebuje osnovni del učnega programa. Ustrezna kvaliteta tovrstnega dela pa bi morala biti podprta z relevantnimi viri informacij in literaturo, ki bi jo lahko ponudile ustrezne knjižnice. Najlažje dosežemo določeno kvaliteto ali pozitivne rezultate dela, če je obravnavana tema iz našega okolja, naših potreb, želja, interesa in je v skladu z našimi zmožnostmi. To velja tudi za teme, ki bi jih lahko raziskovali mladi raziskovalci na področju knjižničarstva, kjer bi bili po strokovni usposobljenosti 5 Povzeto po objavljenem gradivu: Mladinska raziskovalna dejavnost v Ljubljani, (1994,1996 in 1998). 180