perko.pdf

Perko, L, Raziskovalno delo mladih v Ljubljani in knjižničarji med seboj oziroma ocen med različnimi področji. Tako ne moremo trditi, da so naloge z določenega področja boljše, bolj kvalitetne kot naloge z drugega področja, čeprav so dobile višjo oceno. Objektivnost ocenjevanja bi bila približno ustrezna le, če bi imeli vsi mladi raziskovalci iste mentorje, delali v istih pogojih in imeli iste člane komisije oziroma iste kriterije. To pa je nemogoče, saj imamo različna področja raziskovanja in zanje različne strokovnjake, ki te naloge pomagajo vsebinsko oblikovati ali jih ocenjujejo. Zbrane statistične podatke moramo zaradi tega obravnavati le kot ilustrativne in ne kot objektivno realne ali merilo kvalitete, še manj pa kot reprezentativne za določeno skupino mladih raziskovalcev ali področij, ki jih raziskujejo. Ocenjevanje moramo obravnavati le znotraj enega področja in le kot trenutno razvrščanje v določene ocenjevalne skupine, ki pa bi bilo v trenutku, ko bi zamenjali člane komisije, lahko drugačno. 2 Ali v knjižnicah dovolj zaupamo ustvarjalnosti mladih? Na osnovi razgovorov z mladimi raziskovalci, mentorji, knjižničarji in lastnih izkušenj bi lahko rekli, da običajno mladim raziskovalcem ne zaupamo dovolj, njihovih dosežkov v večini primerov ne jemljemo dovolj resno in jih v praksi ne uporabljamo. Kljub temu, da je mladinsko raziskovalno delo namenjeno predvsem spoznavanju metodologije oziroma metod raziskovalnega dela, pa ne smemo prezreti dejstva, da so med temi mladimi raziskovalci že tudi taki, ki tovrstno delo pripravijo strokovno in vsebinsko tako kvalitetno, da bi njihove rezultate lahko koristno uporabili. Kot primer neustreznega zaupanja mladim bi lahko šteli raziskovanje na področju varstva okolja ali urejanja prometne varnosti v določenem okolju. Strokovnjaki s teh področij niso dovolj seznanjeni z rezultati raziskovanja mladih, ki so s preprostimi raziskavami prišli do zanimivih ugotovitev. Rezultate so zbrali na osnovi določenih vzorcev, jih obdelali, zapisali in objavili v obliki naloge, članka ali ustnega poročanja. To pomeni, da raziskava na preprostem nivoju že obstaja. Če bi strokovnjaki vedeli za te naloge in njihove rezultate skrbno pregledali, bi lahko lastno raziskavo gradili na osnovi teh preprostih ugotovitev. Za boljše obveščanje in informiranje o mladinskem raziskovalnem delu lahko veliko naredijo tudi knjižnice s pripravo strokovnih razstav, organiziranjem strokovnih srečanj med strokovnjaki in mladimi raziskovalci ter ustrezno 179