untitled

Knjižnica 49(2005)3, 155-182 156 of the books with Jesuit exlibris in contemporary National and University Library of Ljubljana were not catalogued in 1775. We pay special attention on the rarely known facts considering the still recognizable book numbers on the covers of the books writ- ten during cataloguing in 1775. We claimed that the mathematical books were very important part of the Ljubljana Jesuit library. Key words : Jesuits, Ljubljana Lyceum Library, History of Librarians, History of Math- ematical Sciences 1 Knjižničarji ljubljanske jezuitske knjižnice Jezuiti so sloveli kot prvovrstni knjižničarji; posebej se je izkazal nekdanji jezu- it, dr. Janez Ludvik Schönleben, ki je med letoma 1663 in 1665 prvi popisal in uredil knjižnico svojega prijatelja grofa Volka Engelberta Turjaškega v njegovi ljubljanski palači. Palača je stala na prostorih današnje Narodne in univerzitetne knjižnice, kar je še posebej zanimiva slučajnost. Schönleben je svojo zapuščino, vključno z bogato knjižnico, podaril ljubljanskim jezuitom (Lukács, 1988, 2: 745; Letopis, 2003, str. 313-314; Dolinar, 2004, str. 180). Kdo so bili strokovnjaki, ki so skrbeli za ljubljansko jezuitsko knjižnico? Ljubljanski jezuitski kolegij je imel na Kranjskem med prvimi uradno nastav- ljene poklicne bibliotekarje. O jezuitski knjižnici so poročali že leta 1597, kma- lu po njihovem prihodu v Ljubljano (Uršič 1975, str. 28). Leta 1655 je deželni glavar Volk Engelbert Turjaški podaril ljubljanskim jezuitom nekaj knjig iz svo- je bogate zbirke; sedem let pozneje pa je neimenovani dobrotnik “olepšal in oboga- til jezuitsko knjižnico z darom 1200 gld” (Letopis 2003, str. 196, 223). Knjižničarji ljubljanskega jezuitskega kolegija so svoje delo opravljali vzporedno z drugimi predavateljskimi ali organizacijskimi dolžnostmi. Po navadi so bili nastavljeni za daljše časovno obdobje in ne le za posamezno šolsko leto. V jezuitskih šol- skih dnevnikih je bil njihov poklic označen kot »Bibliothek.«, »Biblioth.«, »Bibl.« ali celo »Bibli:«. Številni ljubljanski profesorji so bili krajši čas knjižničarji še na drugih kolegijih avstrijske jezuitske province. Ljubljanski jezuitski knjižničarji so bili navadno patri, včasih pa so imeli še pomočnika » socius bibl. « iz vrst magi- strov, ki so predavali na nižjih študijih. V zadnjih dveh desetletjih pred ukinit- vijo je ljubljansko jezuitsko knjižnico višjih študijev vodil kar rektor osebno. Podobno so postopali tudi rektorji na sosednjih jezuitskih kolegijih, denimo v Trstu in Zagrebu. Rektorjevo vodenje jezuitske knjižnice ni bilo samo posledica pomanjkanja učnih moči na kolegiju, temveč predvsem odraz velikega pomena, ki so ga jezuiti pripisovali svoji zbirki knjig.