URN_NBN_SI_doc-R37G14S1

stvi mogoče poskrbeti za dober dotok knjig od delovnih organizacij in občanov ozirom a učencev. Tu je že ustaljena praksa, da knjige darujejo učenci in njihovi starši, delovne organizacije in k rajevna izdajateljska hiša. N em ara p rim er te knjižnice ozirom a njenega otroškega oddelka ilustrativno govori o tem, kolikšno vzgojno funkcijo m ore im eti knjižnica in koliko im ajo p rav tisti zagovorniki m oderne koncepcije šolske knjižnice, ki govorijo o poudarjeni vzgojni funkciji knjižnice v šoli in ki trdijo, da knjižnica ni samo laboratorij za pridobivanje znanja, am pak je tudi pom em ben fak to r vzgoje, ki m ore neizm erno prispevati k realizaciji učne vsebine in vzgojnih ciljev. Če bi bila knjižnica tako organizirana, bi tudi v najm anjši vzgojno-izobraže- valni ustanovi mogla dobiti pravo funkcijo, in v takšni situaciji je odveč vprašanje, ali je potrebna ali nepotrebna ozirom a ali nam je potreben knjižničarski delavec s polnim delovnim časom ali naj bi bila to samo oseba, ki ji je spričo določenih okolnosti zm anjkalo u r in ji je zdaj omogočeno, da del dohodka zasluži v knjižnici. To je brez dvom a napaka v naši praksi, a na žalost dovolj težka in dovolj pogostna. Mislim, da bi mi prek naših organov m orali kaj več napraviti, da bi takšno stanje vsaj v n ekaterih sredinah pre­ segli, da bi nam reč v vseh večjih sredinah pri knjižnicah form irali otroške oddelke in da bi bili vsi ti oddelki do neke m ere centri za napredek šolskega knjižničarstva, ki bi n adalje otrokom nado­ m eščali vse tisto, česar jim ne m ore n uditi knjižnica v šoli, a ki naj ne bi bil nadom estek zanjo, ker to ne m ore biti. V tem dobro organiziranem sodelovanju pri o p rav ljan ju vzgojno-izobraževalnih funkcij v šolski knjižnici je možno poskrbeti tudi za boljšo nabavno politiko, se pravi, možno je z m ajhnim i sredstvi poskrbeti za boljši izbor literature, posebno tiste, ki jo zahtevajo učni program i. Iz srbohrvaščine prevedel Jože Š ifrer Knjižnica 26(1932)1-2 109