URN_NBN_SI_doc-R6GW14G0

8 Šolska kronika • 1–2 • 2015 litično šolo« in izoblikujejo mnenje o vzpostavitvi izobraževalne ustanove. 1 »Z uvedbo različnih razredov naj bi politično mladino, ki se nima volje posvetiti višjim študijem, postopoma izobrazili za deželnoknežjo službo in jo vzgojili v dobrobit države.« Iz drugih virov vemo, da je češka reprezentanca in komora dobila podobno nalogo že nekaj tednov prej. Vse tedanje habsburške dedne dežele so torej prejele enake dopise s pobudo ustanoviti šolo, kakršne dotlej na ozemlju habsburške monarhije ni bilo. Poskus ustanavljanja šolskega tipa, imenovanega seminarium politicum, predstavlja začetek prizadevanj za vzpostavitev poklicno izobraževalnega šolstva v habsburških dednih deželah. Dvorna pisarna je dopisu na Kranjsko priložila tiskane izvode po ob- segu drobne publikacije (16 strani v kvartu), ki je izšla leta 1739 v Nürnbergu 2 . Tisk ima dolg naslov, tipičen za baročno obdobje. 3 Kako so se odzvali v deželah, ki jih je Dunaj pozval, ne vemo v vseh podrobnostih. Z gradivom dvorne študijske komisije Avstrijskega državnega arhiva je najbolje dokumentirana razprava, ki se je razvila na Kranjskem, nekaj podatkov o usodi tega šolskega projekta v drugih dednih deželah pa vsebujejo redke publikacije ali znanstvene razprave. Avtor tiskane publikacije o šolskem projektu »političnega seminarja« je bil Jo- hann Gottfried Groß (1703–1768). Po nezaključenem študiju teologije (na univerzah v Halle in Leipzigu) je bil hišni učitelj in profesor, nazadnje (1740) na viteški aka- demiji v Erlangenu, nakar se je posvetil novinarstvu. V Erlangenu je izdajal in pisal časopis »Auszug der neuesten Weltgeschichte« oziroma »Der Erlanger« ( slov. Izvleček najnovejše svetovne zgodovine, Erlangenski [časopis] ). Izšlo je vsega 38 letnikov (1741– 1768). Bralcev ni našel le v Nemčiji, temveč širom Evrope in nekaj celo v Ameriki, tako da je dosegla naklada 18.000 izvodov. V 1. šlezijski vojni se je postavil na stran Marije Terezije (in proti pruskemu kralju Frideriku Velikemu), v sedemletni vojni pa je prešel na stran pruskega kralja. Johann Gottfried Groß je bil ugleden predstavnik nemškega razsvetljenega izobraženstva. 4 Kaj je vsebina tankega tiska izpod peresa nemškega avtorja? Njegov prvi biograf (G. A. Will 5 ) je spis imenoval »popoln načrt realke« (»vollständiger Entwurf einer Realschule«) oziroma »komercialne akademije« (»Commerzien-Akademie«). Šol te vrste v habsburški monarhiji tedaj niso poznali. Nekaj predlogov za ustanovitev po- klicnih šol za srednji sloj je nastalo že v 17. stoletju, vendar niso postali stvarnost ali 1 Österreichisches Staatsarchiv Wien, Allgemeines Verwaltungsarchiv, Unterricht und Kultus, Stu- dienhofkommission, Karton 76, Politische Schulen (Sign. 16), Mappe 8: Politische Schulen (in genere und in Schlesien). 2 Johann Gottfried Groß, Unmaaßgebliche Gedancken über ein mit leichten Kosten zu errichtendes Seminarium politicum […] Nürnberg 1739. Spletni naslov http://digitale.bibliothek.uni-halle.de/ vd18/content/pageview/1882312 (26. 09. 2015); tisk je ohranjen tudi v kartonu 76 (glej op. 1). 3 Slikovna priloga 1. 4 Anton Ernstberger, Groß, Johann Gottfried", Neue Deutsche Biographie 7 (1966), str. 141 sl. http://www.deutsche-biographie.de/ppn118698095.html (26. 09. 2015) 5 G. A. Will, Lebensgeschichte des sehr berühmt gewordenen Hofraths Johann Gottfried Groß, gewesenen Erlanger Zeitungsschreiber , Nürnberg 1788. https://books.google.at (26. 09. 2015)