URN_NBN_SI_doc-SYCTG4SW

(danes je Meiningen okrožno mesto v okraju Suhl v Thüringiji v NDR). Izredna rariteta je zadnja taka pridobitev. Gre za spis Jurija Khisla: Herbardi Avrspergy b aro n is. . . vita et mors, 1575, tretje v Ljubljani natisnjeno delo prvega ljubljanskega tiskarja Janeza Man­ delca. Narodni muzej je knjigo pridobil leta 1981 za 30.000 din (račun Cankarjeve založbe št. 18 0236 z dne 23. 11. 1981). V akcesij- sko knjigo je vpisana pod št. 1259/1981. Izvod je bil ponujen v pro­ dajo v katalogu antikvariata Goldschmidt v Londonu. Delo obsega (68) str. form ata 20 X 14,5 cm, po vsebini je bio­ grafija slavnega junaka Herbarda Turjaškega, kranjskega deželnega glavarja in vrhovnega poveljnika Vojne krajine, ki se je odlikoval v vrsti važnih vojaških akcij proti Turkom in padel 22. septembra 1575 pri Budačkem, avtor Jurij Khisl pa je bil zaščitnik tiskarja Mandelca, izobražen pospeševalec znanosti in slovenske protestant­ ske književnosti. Janez Mandelc je namreč leta 1575 ustanovil prvo tiskam o v Ljubljani. Ta je pomembna zato, ker je bila prva delav­ nica te stroke v Ljubljani in na Slovenskem sploh in ker je imela velike zasluge za razvoj slovenske književnosti. Mandelc je izdelal petino vseh slovenskih prvotiskov 16. stoletja. Ti tiski pa spadajo zaradi starosti in dogodkov, katerim so bili v naslednjem obdobju izpostavljeni, med velike redkosti tiskarske umetnosti. Nekaj jih je sploh izgubljenih, drugi so ohranjeni v edinem, celo fragm entarnem prim erku in le za nekatere lahko naštejemo dvoje, troje in redko več nahajališč. Pri nas hranita Mandelčeve tiske le Narodna in uni­ verzitetna knjižnica in Knjižnica Narodnega muzeja, en sam pri­ merek Mandelčevega tiska, prav Jurija Khisla obravnavano delo o Herbardu Turjaškem pa še Slovanska knjižnica. Pridobitev te rari­ tete — v evidenci so s tem primerki v Narodni in univerzitetni knjiž­ nici (sign. R 7005, nepopoln izvod), Slovanski knjižnici (sign. C XV), österreichische Nationalbibliothek na Dunaju in na novo pridob­ ljeni izvod v Knjižnici Narodnega muzeja — pomeni obogatitev naše kulturne dediščine. Pripomnim naj tudi, da so samoupravne inte­ resne skupnosti s področja kulture, tako K ulturna skupnost Slove­ nije kot Ljubljanska kulturna skupnost te akcije z naklonjenostjo sprejele in jih tudi finančno omogočile. K njižnica 26(1982)3-4 209