URN_NBN_SI_doc-TU6JAVFY

Knjižnica, 2018, 62 (1–2), 111–134 113 Umeščanje Univerzitetne knjižnice Maribor v proces izobraževanja na Univerzi v Mariboru …   razreševanja problemov ter razvijale etične in profesionalne vrednote diploman- tov.« (Stopar, Kotar in Pejova, 2008, str. 43) Poleg na študente osredotočenega poučevanja so tudi druge spremembe, kot so vseživljenjsko učenje, globalizacija, informacije na zahtevo, virtualne učilni- ce, zahtevale primeren odgovor visokošolskih knjižnic. Slovenske visokošolske knjižnice so se odzvale s prilagajanjem v okviru svojih kadrovskih, predvsem pa finančnih zmožnosti. Podaljševanje odprtosti knjižnic (tudi ob sobotah in nede- ljah, nočne čitalnice), prilagajanje knjižničnih prostorov za nove oblike študija (npr. sobe za skupinsko delo), računalniška oprema, aplikacije in orodja za lažje delo z informacijskimi viri in nakup elektronskih virov je samo nekaj takih prime- rov, predvsem materialnega prilagajanja. Vključenost informacijskega opisme- njevanja v visokošolsko učenje in poučevanje pa je nedvomno glavna vsebinska zahteva visokošolskih knjižnic. Vsaka organizacija, univerze in knjižnice niso izjema, sporoča okolju svoje te- meljne vrednote (poslanstvo) in cilje, ki jih želi doseči (strategija). Eden izmed ci- ljev, ki je skupen tako univerzam kot visokošolskim knjižnicam, je, da izobrazita študente za samostojno in kritično mišljenje. Pričakovali bi, da je za dosego tega cilja nujno sodelovanje izobraževalcev (učitelji, knjižničarji). Zato smo analizi- rali vsebino strateških dokumentov treh največjih slovenskih univerz (Univerza v Ljubljani, Univerza v Mariboru in Univerza na Primorskem) in njihovih fakultet. Analizirali smo tudi relevantne dokumente treh največjih knjižnic (NUK, CTK in UKM). Kot ugotavljajo nekateri avtorji, nudi taka analiza strateških dokumentov »vpogled o zastopanju informacijske pismenosti v okviru izobraževalnih institu- cij na formalni ravni in odkrivanje morebitnih spodbud za razvoj generičnih in vsebinskih veščin informacijske pismenosti ter zavezanosti institucionalizranega sodelovanja med predavatelji, knjižničarji in organi, ki odločajo o študijskih pro- gramih« (Golenko, Vilar in Stričević, 2017, str. 28). Pomemben se nam je zdel tudi zgodovinski vidik odnosa med visokošolskimi knjižnicami in univerzo v preteklih štiridesetih letih, zato smo v razpravo vključili razmišljanja Brede Filo. 2 Pogled Brede Filo na odnos med univerzo in visokošolskimi knjižnicami Izbor Brede Filo ni naključen, saj je njen prispevek k slovenskemu knjižničarstvu, še posebej na področju izobraževanja uporabnikov, nesporen (Sapač, 2007). Po- glejmo njena sporočila iz obdobja, ko je bila ustanovljena Univerza v Mariboru: