URN_NBN_SI_doc-TU6JAVFY

114 Knjižnica, 2018, 62 (1–2), 111–134 Miloš Petrovič –– »Vsem lepim metaforičnim frazam kot so ‘knjižnica je srce univerze’ navkljub je knjižnica bolj ali manj izven znanstveno-pedagoškega procesa.« (Filo, 1975, str. 5) –– »Bibliotekarji vse preveč poudarjajo stvari, ki se študentom ne zde pomembne; obratno pa študentje premalo izvedo o praktičnih stvareh, ki jih neposredno potrebujejo.« (Filo, 1975, str. 9) –– »Res pa je tudi, da profesorjev ni lahko prepričati o potrebnosti šolanja upo- rabnikov knjižnice. Če se bibliotekarji nezavedno sprijaznijo z instrumentalno funkcijo knjižnice, se podredijo gledanju profesorjev na knjižnico; ker pa so prepričani o potrebnosti bibliotečne kompetence za realizacijo ciljev univerzi- tetne vzgoje, nastaja tu nerešljiv problem.« (Filo, 1975, str. 16) –– O problemu odnosa študentov do knjižnice je napisala: »1. negativen odnos študenta do knjižnice, ta odnos imenujemo socialno distanco študenta, 2. dej- stvo, da v začetku študija študent shaja tudi brez bibliotečne kompetence, 3. odnos, ki je odvisen od stališča profesorjev do bibliotečnih instrukcij oziroma do knjižnice nasploh.« (Filo, 1975, str. 19) –– »Če povzamemo gornje pripombe, lahko zapišemo, da so bibliotečne instrukci- je smiselne in uspešne takrat, kadar obstaja zanje potreba, ki izhaja iz strokov- nega študija, kadar uspemo odpraviti socialno distanco in končno ter pogla- vitno: bibliotečne instrukcije bomo v resnici lahko uveljavili v širokem obsegu le, če bomo prepričali profesorje o njihovem pomenu za pedagoško-znanstveni proces.« (Filo, 1975, str. 20) –– »Brez dvoma pa je, da bi bibliotečna kompetenca postala eden izmed ciljev univerzitetne vzgoje.« (Filo, 1975, str. 25) –– »Osebno sem prepričana, upam tudi, da je moje poročilo to tudi pokazalo, da bodo nove pedagoške naloge knjižnic v univerznem sistemu – v tem sklopu predstavljajo bibliotečne instrukcije organizirano formalno obliko pedagoške aktivnosti – v marsičem vplivale na razvoj reforme visokošolskega študija.« (Filo, 1975, str. 25) –– »Usposobljenost pridobivanja informacij zagotavlja edinole integrirano izo- braževanje uporabnikov. Bistvo integriranega izobraževanja uporabnikov in- formacijskih sistemov je, da študentje na vseh stopnjah izobraževanja pridobi- vajo in poglabljajo znanje z viri informacij pod vodstvom učiteljev in s pomočjo knjižničarja. … V Jugoslaviji nimamo še nikakršnih možnosti, da bi lahko začeli misliti na takšno integrirano izobraževanje. V pedagoškem procesu pomen pridobivanja informacij še ni priznan. Knjižnica je skladišče, ne pa laboratorij za učenje. Informacijski sistem nima mnogih osnovnih elementov: na biblio- grafijo gledamo bolj kot na nacionalni spomenik kot na osnovni informacijski vir. Knjižničarji pa tudi niso dovolj usposobljeni za tako zahtevno nalogo. In- tegrirano izobraževanje uporabnikov je dolgoročni cilj, za katerega si moramo prizadevati. Dosegli ga bomo le postopoma. V začetni fazi moramo uvajanje uporabnikov vključiti v visoke in višje šole kot obvezna predavanja in vaje za