URN_NBN_SI_doc-TU6JAVFY

Knjižnica, 2018, 62 (1–2), 111–134 115 Umeščanje Univerzitetne knjižnice Maribor v proces izobraževanja na Univerzi v Mariboru …   vse študente. V sklop takšnega programa moramo vključiti študijsko uro, med katero profesor in knjižničar družno prispevata svoj delež, ko predstavita in ocenita posamezne informacijske vire določene stroke.« (Filo, 1984, str. 31–32) –– »Ključ vsega je profesor. Želi, da študentje poglobljeno študirajo literaturo. Ni pa prepričan, da je potrebno študente sistematično seznanjati s knjižnico in informacijskimi viri.« (Filo, 1993, str. 35) Ta zgodovinski pogled zaključimo še s sklepom strokovnega sveta za knjižničar- stvo 1 leta 1990, katerega članica je bila Breda Filo: »8. SKLEP: Strokovni svet pre- dlaga, da se knjiznicam in drugim nosilcem informacijske dejavnosti na univerzi prizna ustrezno mesto pri izvajanju visokosolskega izobrazevanja in raziskoval- nega dela.« (Zapisnik seje Strokovnega sveta za knjižničarstvo, 1990, str. 48) Kako smo v vseh teh letih napredovali, in ali smo se kaj odmaknili od pogledov iz preteklosti, bomo predstavili v naslednjih poglavjih. 3 Kaj želijo knjižnice od univerze in kaj univerza pričakuje od knjižnic danes »If the library is the heart of the university, then information literacy is the brain« 2 na duhovit način kaže na pomen informacijske pismenosti. Odkar je Združenje ameriških visokošolskih in drugih znanstvenih knjižnic (angl. Association of Col- lege and Research Libraries – ACRL) objavilo standarde (merila) informacijske pismenosti v visokem šolstvu (ACRL, 2000), 3 se je število del, ki obravnavajo to področje, povečalo do te mere, da je postalo skoraj nepregledno. Standardi opredeljujejo in podrobno razclenjujejo pet glavnih meril za vredno- tenje informacijske pismenosti študenta: da zna dolociti naravo in obseg potreb- nih informacij, zna pridobiti potrebne informacije uspešno in ucinkovito, zna kriticno ovrednotiti informacije in njihove vire ter izbrane informacije vkljuciti v svoje obstoječe znanje in vrednotni sistem, da sam ali kot clan skupine uspešno uporabi informacije za dosego dolocenega cilja, razume ekonomske, pravne in 1 Strokovni svet za knjižničarstvo Republike Slovenije je deloval kot medresorni organ Ministrstva za kulturo, Ministrstva za šolstvo in šport in Ministrstva za znanost in tehnologijo. Na osnovi 39. člena Zakona o knjižničarstvu ga je ustanovil in imenoval Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije. 2 Slogan promocije tedna informacijske pismenosti na Univerzi v Salfordu (Barker-Mathews in Costello, 2011, str. 28). 3 Od leta 2010 imamo te ameriške standarde prevedene v slovenščino (ALA, 2010).