URN_NBN_SI_doc-TU6JAVFY

Knjižnica, 2018, 62 (1–2), 111–134 117 Umeščanje Univerzitetne knjižnice Maribor v proces izobraževanja na Univerzi v Mariboru …   Dokument podaja tudi razširjeno definicijo informacijske pismenosti, ko pravi, da je informacijska pismenost skupek integriranih sposobnosti, ki zajema re- flektivno odkrivanje informacij, razumevanje, kako se informacije ustvarjajo in vrednotijo, ter uporabo informacij pri ustvarjanju novega znanja ter etično sode- lovanje v skupnostih učenja (ACRL, 2016). Čeprav se novi okviri po vsebinah precej prekrivajo s prejšnjim merili (Boh Pod- gornik, Bartol, Šorgo, Rodič in Dolničar, 2017), vidimo dodano vrednost v pou- darjanju vloge sodelovanja med učitelji (angl. faculty) in knjižničarji (Fullard, 2017). Če je bilo v prejšnjih merilih to samo omenjeno, je sedaj temu posvečena ena od treh prilog, kjer je natančno opisano, kako uporabljati okvire. Posebna priloga v dokumentu pa vsebuje tudi takšna navodila za odločevalce (angl. admi- nistrators) (ACRL, 2016). Okviri so fleksibilni, saj omogočajo, da vsaka knjižnica in njeni partnerji na univerzi uporabijo okvire na način, ki je najprimernejši za njihovo situacijo. Literatura o informacijski pismenosti v Sloveniji je obsežna in obravnava raz- lične vidike in področja uporabe. Jedrnat pregled ponujajo drugi avtorji (Boh Podgornik idr., 2017), dodajmo le, da je ta fond obogatilo kar nekaj diplomskih, magistrskih in doktorskih del (npr. Jerše, 2012; Marovt, 2015; Oven, 2011; Peter- manec, 2008; Steinbuch, 2009). Tudi prispevkov, ki obravnavajo dobre prakse na posameznih fakultetah (npr. na Fakulteti za družbene vede, Medicinski fakulteti), je nekaj (npr. Dimec, Rožič, Leskošek in Majcenović, 2014; Godec, 2014). Po našem mnenju je bilo v slovenskem prostoru nekaj mejnikov, ki so pomembno vplivali in še vplivajo na razpravo o informacijski pismenosti: 2. skupno posve- tovanje specialnih in visokošolskih knjižnic z naslovom Informacijska pismenost med teorijo in prakso: vloga visokošolskih in specialnih knjižnic (Stopar in Rab- zelj, 2006), Izhodišča za uveljavljanje informacijske pismenosti na univerzah v Sloveniji (Stopar, Kotar, Pejova, Bartol in Novljan, 2006), strokovno srečanje v organizaciji ZBDS-ja Informacijska pismenost v visokem šolstvu leta 2011. 3.1 Knjižničarska vizija informacijske pismenosti na univerzi Bistvo te vizije smo zajeli v treh najpomembnejših zaključkih strokovnega sreča- nja (Informacijska pismenost …, 2011), ki zadevajo informacijsko opismenjevanje in visoko šolstvo in so bili mišljeni kot poziv univerzam: –– Visokošolski zavodi morajo vključiti informacijsko opismenjevanje (IO) v stra- teške dokumente, v merila kakovosti visokošolskega zavoda, v oblikovanje in izboljševanje študijskih programov ter v procese zagotavljanja pedagoške