URN_NBN_SI_doc-TU6JAVFY

118 Knjižnica, 2018, 62 (1–2), 111–134 Miloš Petrovič odličnosti. Pri tem je izredno pomembno, da se tudi pedagoški delavci celovito seznanijo s koncepti in standardi informacijske pismenosti. –– Za uveljavljanje informacijske pismenosti so odgovorni pedagogi, študenti, raziskovalci, knjižničarji in druge službe na visokošolskem zavodu (karierni centri, centri za vseživljenjsko izobraževanje, službe za študijske zadeve), zato se naj medsebojno povezujejo in razvijajo strateška sodelovanja. –– Vodstvo visokošolskih ustanov mora spodbuditi sodelovanje med pedagogi in visokošolskimi knjižničarji pri razvoju in izvajanju učnih načrtov, da bi vklju- čevali elemente informacijske pismenosti (problemsko učenje) in ocenjevanje njihovega razvijanja. 3.2 Vizije in strategije slovenskih univerz Želeli smo videti, ali smo v teh sedmih letih uspeli premakniti vključevanje in- formacijskega opismenjevanja v pomembne dokumente univerz oziroma fakul- tet. Pregledali smo aktualne vizije in strategije treh največjih slovenskih univerz (Univerza v Ljubljani, 2012; 5 Univerza v Mariboru, 2014; Univerza na Primorskem, 2014) in ugotovili, da informacijskega opismenjevanja oziroma potrebe po infor- macijsko pismenemu študentu nikjer ne omenjajo, knjižnice pa le toliko, da s svojimi fondi podpirajo študijski proces ali pa da jim je treba zagotoviti prostorske pogoje delovanja. Enako smo ugotovili na ravni posameznih fakultet. Tudi na mednarodni konferenci pod okriljem Rektorske konference Republike Slovenije 17. maja 2017 v Portorožu z naslovom Na študenta osredotočeni pristopi k učenju in poučevanju je bila zaznana popolna odsotnost omenjanja knjižnic in njihovega prispevka v izobraževalnem procesu, čeprav predvidevamo, da so bili sklicatelji (Rektorska konferenca) seznanjeni z rezultati raziskave iz leta 2016, ki je empirično proučila usposabljanje predavateljev za pristop, osredotočen na študente, v treh evropskih državah, Sloveniji, Poljski in Litvi. Med zaključki te študije je še posebej opazen tisti, ki se nanaša na knjižnice in njihovo sodelovanje v učnemu procesu: »Ce ucitelji ne peljejo studentov v knjiznico in jim nihce ne pokaze, kako brati in studirati znanstveno literaturo, studenti ne morejo biti seznanjeni z informacijsko pismenostjo. Pa vendar je ta eden najbolj pomembnih faktor- jev za razvoj na studente osredotocenega ucenja. Ucni nacrti, ki so osnovani 5 Svetlo izjemo smo zasledili v Strategiji UL 2006–2009, kjer je informacijsko opismenjevanje eksplicitno navedeno (Univerza v Ljubljani, 2006, str. 11). V naslednji strategiji UL tega nismo več zasledili.