URN_NBN_SI_doc-UADC8LDB

125 Josip Kobal in njegov pomen za izobraževanje slepih otrok Josip Kobal 1882–1964. (Zasebni arhiv) vi ustrezno vodenje šole, oziroma, kot je navedeno, strokovno usposobljen upravitelj (Kobal, 1921, 198). V Popotniku (1933–1934, 139) Kobal navaja, da je vojna zapustila 73 popolnoma slepih vojnih invalidov iz nek- danje dežele Kranjske. V drugem viru, tudi v Popotniku (1921, 197), v članku »Zavodi za slepce« navaja, da statistika iz leta 1910 na bivšem Kranjskem pred- stavlja 342 slepih, med temi 57 za šolo primernih otrok. Ocenjuje se, da je Slo- venija leta 1910 imela 700 slepih, od tega 110 primernih za šolo. Kljub vsem tem dejstvom stara avstrijska država ni za te otroke naredila slovenske šole. Slovenske slepe otroke je pošiljala v nemške zavode, kjer so se izobraževali v nemškem jeziku. Zaradi krajevne oddaljenosti in majhnih možnosti obiskovanja so starši slepe otro- ke obdržali doma. Takšna praksa je puščala otroke socialno izolirane in neizobražene. Življenjska pot Josipa Kobala Kobal se je rodil 28. marca 1882 na Planini pri Vipavi, umrl pa 16. marca 1964 v Ljubljani. Kot učitelj je pred odhodom v Ljubljano leta 1920 poučeval v Premu pri Ilirski Bistrici, v Dolenji vasi pri Senožečah in v Grahovem pri Cerknici. Poleg dela, ki je povezano s šolanjem slepih otrok in razvojem sodobne didaktike in metodike za slepe otroke, je imel tudi izredne organizacijske sposobnosti. Preselitvi zavoda v Kočevje junija 1922 je odločno nasprotoval. Po tem dogodku je bil imenovan za upravitelja centralnega šolskega vrta v Ljubljani in to delo je op- ravljal do upokojitve. Po osnovni izobrazbi je bil učitelj, učiteljišče je končal leta 1901 v Ljubljani. Njegovo zanimanje za slepe se je pojavilo, ko je bil v Uradnem listu št. 150 leta 1919 objavljen razpis za mesto upravitelja Zavoda za slepe, ki je bil takrat v pristojnosti »poverjeništva za socialo«. Na to delovno mesto se je poleg njega prijavil še Mirko Dre- melj. Kot izbrani kandidat je Kobal mesto upravitelja nastopil 1. decembra 1920. Od Pokrajinske uprave, poverjeništva za socialno skrbstvo v Ljubljani, je dobil dekret P. št. 718/21 z dne 31. 8. 1921. Kobal se je z veliko vnemo in odgovornostjo lotil svoje nove naloge. Želel si je oblikovati sodobno šolo za slepe v Sloveniji (Mlekuž, 1969, 37).