URN_NBN_SI_doc-UH8HWZEW

Knjižnica, 2016, 60 (1), 173–184 175 Podobe moje knjižnice za to profesijo in doživljanja nosilcev te profesije. Identiteto naše knjižničarske profesije opredeljujeta zunanji vidik – kako se knjižničarstvo vrednoti od zunaj, v družbi nasploh, in notranji vidik – kako svojo profesijo dojemamo knjižničarji sami. Proces sprejemanja identitete profesije sovpada s tem, kako smo knjižničarji po­ vezani med seboj in kako dojemamo glavne akterje na področju knjižničarstva, če jih sploh. Artikulacija vrednosti, ugleda in statusa knjižnic in knjižničarjev je gotovo zeitgeist knjižničarstva v 21. stoletju. Knjižničarji sami sebi pripisujemo številne lastnosti in kvalitete. Helen Keller je že leta 1909 na srečanju Pennsylvania Library Club (Keller, 1909) opisala kvali­ tete, ki jih mora posedovati knjižničar: urejen videz, izbrano vedenje, izogiba­ nje alkoholu, tobaku in drogam, izogibanje igram na srečo. Za delo v knjižnici je moral biti knjižničar skoraj vsemogočen, vseveden in vseprisoten, delal je s skoraj nadčloveško energijo in navdušenjem in seveda daleč preko obveznega delovnega časa. Slika 1: Knjižničarji Šentjakobske knjižnice na Starem trgu (vir: arhiv Mestne knjižnice Ljubljana) Leta 2001 je ALA postavila ključne vrednote za knjižnice in knjižničarje; izpostav­ ljam tri od njih (Core values of librarianship, 2004): –– Povezovanje ljudi in idej. –– Spoštovanje individualnosti in različnosti vseh ljudi. –– Svoboda vseh ljudi, da oblikujejo, posedujejo in izražajo svoje prepričanje. Naše lastno dojemanje profesije in pomen vloge knjižničarja v družbi tako rada preideta v neke vrste heroičnost, kot knjižničarka v splošni knjižnici pa se veskozi srečujem z uporabnikovo percepcijo knjižnice, percepcijo lokalne skupnosti in lokalnih oblasti, kar pogosto ni v skladu z našimi pričakovanji.