URN_NBN_SI_doc-UH8HWZEW

Knjižnica, 2016, 60 (1), 173–184 181 Podobe moje knjižnice Da bi bil celotni knjižnični sistem bolj učinkovit, je potrebna osnovna pripadnost sistemu, standardom in vrednotam, sodelovanje z delitvijo idej in informacij ter prevzem pobude. Tisti, ki ta hip delamo v knjižnicah, stojimo na ramenih predhodnikov – naša profesionalna zgradba se že desetletja izgrajuje. Današnji knjižničarji delujemo v t. i. učinkoviti družbi, kjer so državljani zreducirani na vlogo potrošnikov in kjer smo javni uslužbenci vedno prvi na udaru. Kakšne pa si predstavljamo jutrišnje knjižničarje? Kako danes izbiramo ljudi, ki bodo jutri delali v knjižnici? Že danes knjižnice niso homogene organizacije, kjer bi delali ljudje z enotnim profesionalnim znanjem. Ljudje, ki se zaposlijo v knjižnici, v njej običajno delajo več let. Vedno bolj nas zanima, kako bodo no­ vozaposleni kompatibilni s kolektivom, kako bodo komunicirali z uporabniki, kako se bodo lahko nenehno prilagajali spreminjajočemu se okolju. Ker se naša profesija, pa če nam je to všeč ali ne, že nekaj časa spreminja kot odgovor na visoko tehnološko okolje, se talenti in znanja, potrebni za profesijo, dramatično spreminjajo. Primorani smo zaposlovati bolj raznoliko in kreativno delovno silo, ki jo bomo k delu v knjižnici pritegnili s svežo in drugačno zgodbo o tem, kaj v knjižnici počnemo, pri tem pa ne bomo zanemarili pomena profesije in občutka za vrednote. Jutrišnji knjižničarji so strokovnjaki za IKT, informacijski detektivi, menedžerji, strokovnjaki za različne vrste pismenosti, izobraževalci, koordinatorji programov v lokalni skupnosti itd. Dolgoročno bi pravzaprav morali načrtovati kadre tako, da njihovo znanje prese­ ga trenutno strokovno in tehnično znanje v knjižnici. Tovrstna znanja knjižnice pričakujemo od diplomantov Oddelka za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo. Najpomembnejša naloga vsakega vodstva knjižnice pa je, da poišče najboljše nove kadre. Kako učinkovito današnji knjižničarji posredujemo svoje znanje in izkušnje ju­ trišnjim knjižničarjem in ali imamo za to sploh priložnost in pogoje? Mentorstvo se uvršča v koncept učeče se organizacije in njegov pomen v izobraževanju in razvoju kariere postaja vedno večji. Večji pretok idej in pobud, tudi kot oblika for­ maliziranega mentorstva, vpliva na vsakega posameznika in na knjižnico v celoti. Pretok znanja smo kot enega od strateških ciljev postavili tudi v Strategijo razvoja slovenskih splošnih knjižnic (Slovenske splošne knjižnice za prihodnost, 2012).