URN_NBN_SI_doc-UIQ2X0KM

190 Knjižnica, 2018, 62 (1–2), 189–192 Igor Zemljič knjižnici, kar je znanstveno radovednemu in široko razgledanemu Feriju dalo neizbrisen pečat, saj se je na domoznanskem oddelku te knjižnice lahko še več ukvarjal s krajevno in kulturno zgodovino. Zaradi vidnih rezultatov svojega mar- ljivega dela in delovanja se je leta 1992 zaposlil v Pokrajinskem muzeju Murska Sobota, kjer je bil zaposlen kot knjižničar, kustos pedagog in nazadnje še kot muzejski svetovalec. Upokojil se je leta 2012, a je še naprej redno obiskoval muzej in tam delal, saj je imel še celo vrsto projektov in zadolžitev. Franc Kuzmič je skoraj 40 let deloval v bibliotekarstvu, med letoma 1990 in 1996 je bil tudi predsednik Društva bibliotekarjev Prekmurja. V Sekciji za specialne knjižnice pri ZBDS ga bomo med drugim pomnili kot dolgoletnega člana Izvršnih odborov naše sekcije (2001–2013), hkrati pa kot nepozabnega organizatorja in vodnika na številnih strokovnih ekskurzijah, kjer je s svojim širokim znanjem in poznanstvi po vsem srednjeevropskem prostoru širil naše vedenje in odpiral marsikatera (sicer zaprta) vrata. Njegova vodenja so se začela leta 2004 z obiskom specialnih knjižnic v Budimpešti. Dve leti pozneje je z osebnim poznavanjem slovenskega veleposlanika pri Svetem sedežu pomagal pri obisku bibliotekarjev iz specialnih knjižnic v Vatikanu in Rimu. Leta 2007 nas je popeljal na Slovaško, kjer smo se lahko v Bratislavi seznanili z najvišjimi protestantskimi šolami in knjižnicami, kjer so se šolali in delovali številni prekmurski Slovenci. Aktiven je bil tudi pri ekskurziji leta 2008 v Varšavo, kjer je bilo zlasti nepozabno njegovo predavanje v Varšavskem getu, ter nato še leta 2010 pri obisku Dunaja, Gradi- ščanske in Porabja. Čeprav so bili pogovori s Ferijem vedno zelo poučni, pa je pustil še bolj trajno sled s svojim publicističnim delom. Njegova bibliografija je izjemno obsežna. Tista, ki jo je sestavil do svoje upokojitve, 1 vsebuje kar 754 člankov, od leta 2012 do danes pa lahko v COBIB-u zasledimo še dodatnih 129 enot, kar skupaj znaša skoraj 900 bibliografskih enot. Čeprav je njegova bibliografija najboljše zrcalo Ferijeve vsestranskosti in širine znanja od psihologije, teologije ter zgodovine vse od srednjega veka do danes, pa je za nas bibliotekarje enako zanimiva tudi njegova obsežna zbirka bibliografij. Zapustil nam je namreč kar 59 osebnih 2 in 24 tematskih 3 bibliografij o številnih pomembnih Prekmurcih ter o najrazličnej- ših vprašanjih iz kulturne in verske zgodovine, o življenju slovenskih Judov, o Jožetu Plečniku in njegovih stikih s Prekmurjem, o preteklosti protestantizma ter 1 Dostopno na: http://www.pomurski-muzej.si/izobrazevanje/gradiva-pomurja/bibliografije/ tematske-bibliografije/domoznantsvo. 2 Dostopno na: http://www.pomurski-muzej.si/izobrazevanje/gradiva-pomurja/bibliografije/ osebne-bibliografije. 3 Dostopno na: http://www.pomurski-muzej.si/izobrazevanje/gradiva-pomurja/bibliografije/ tematske-bibliografije.