URN_NBN_SI_doc-XDB5U7BW

155 Pred 50. leti je izšel prvi Zbornik za zgodovino šolstva Zvonko Horvat, direktor Višje tekstilne tehnične šole v Varaždinu, je napisal članek o začetkih pouka kemije v Hrvaški, Sloveniji in Srbiji. Sprva je podal splošen pregled razvoja pouka kemije. Od naših znanstvenikov je opozoril na Ruđerja Boško- vića ter na zdravnika in naravoslovca Giovannija Antonia Scopolija in Balthasarja Hacqueta, ki sta službovala v Idriji in napisala nekaj knjig s tega področja. Hacquet je predaval tudi na Mediko-kirurški šoli v Ljubljani. Za tem piše, da je dokumentiran pouk kemije pri nas v Zadru in Ljubljani že na začetku 19. stoletja. V obdobju ilir- skih provinc je bila v Ljubljani ustanovljena akademija, kjer je kemijo predaval Janez Kersnik. Po reformi šolstva po letu 1848 so bile ustanovljene realke, na katerih so po- učevali kemijo. Omenja profesorje kemije, pri nas je bil posebej znan Mihael Peternel, nato učbenike in članke o kemiji. Dr. Aleksander Banović, znanstveni sodelavec na Inštitutu za pedagoška razi- skovanja SR Srbije v Beogradu, je pisal o vseobsežnosti Jana Amosa Komenskega. Primerjal je človeka in naravo, zavzemal se je za sintezo rezultatov vseh ved, položil temelje sodobni didaktiki in pedagogiki. Zavzemal se je za izobraževanje, ki bi trajalo vse življenje, torej tudi za izobraževanje odraslih ter za mednarodno ustanovo, ki bi skrbela za mir med narodi in za mednarodni jezik, ki bi povezoval ljudi. Tako se je že takrat zavzel za organizacijo, kot je UNESCO. Dr. Jovan Iskruljev, profesor iz Novega Sada, je opisal delovanje srbskega peda- goga dr. Paje Radosavljevića na Stanfordski univerzi v Kaliforniji. Najprej je opisal njegovo življenje in šolanje. Po končanem učiteljišču je odšel študirat na Dunaj, v Jeno in Zürich, kjer je leta 1904 doktoriral iz pedagogike, psihologije, antropologije in estetike. Študij je nadaljeval na Pedagoški fakulteti v New Yorku in tudi tam postal magister, nato pa 1908 tudi doktor pedagogike. Dobil je mesto asistenta za psihologi- jo v Stanfordu, hkrati pa se je vpisal na tamkajšnjo medicinsko fakulteto. Tam je ostal eno leto, nato pa je dobil mesto docenta na Pedagoški fakulteti v New Yorku, kjer je postal 1915 redni profesor in tam ostal do upokojitve. Avtor se je posvetil predvsem letu Radosavljevićega medicinskega študija, kjer je navedel seznam predavanj, ki jih je poslušal, njegove profesorje in pozitivni vpliv na njegovo delovanje. Urednik Zbornika dr. Dragutin Franković je napisal članek o delu Davorina Trstenjaka v Karlovcu. Trstenjak je bil rojen v Sloveniji na Krčevini pri Ormožu. Pre- parandijo je končal v Zagrebu, bil tam eno leto domači učitelj, od leta 1871 do 1889 pa je deloval v Karlovcu. Tam je bil začasni upravitelj deške šole in ravnatelj Višje dekliške šole. Avtor opisuje njegovo literarno delo v tem obdobju. Napisal je kar nekaj del, na primer knjigo o šolskem vrtu, o pticah in »Dobro kućanico« za žensko mladi- no. Deloval je v številnih društvih, na šoli uredil prirodoslovno in ornitoliško zbirko in uredil šolski vrt. Politično je deloval v stranki prava. Pedagoške članke je objavljal predvsem v pedagoški reviji Napredak. Ko je prišel na oblast Kuen Hedervary, je Tr- stenjak aktivno nasprotoval njegovi politiki. Po novem šolskem zakonu iz leta 1888 je vlada lahko premestila učitelje in to se zgodilo tudi Trstenjaku, ki so ga 1. novembra 1889 prestavili v Kostajnico. Dr. Mihajlo Ogrizović, docent Filozofske fakultet v Zagrebu, je pisal o znani hr- vaški učiteljici Mariji Fabković in njeni pedagogiki. Bila je rojena v Pragi, poučevala pa je v Virovitici, Karlovcu in Zagrebu. Dobro je poznala dela dotedanjih svetovnih pe-